Poročilo o delu 2010
Poročilo o delovanju Zveze Sožitje - zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije v letu 2010
Uvod in splošne ugotovitve:
Republiško društvo za pomoč nezadostno razvitim Slovenije, predhodnica današnje zveze Sožitje je bila ustanovljena leta 1963. To društvo je bilo eno izmed prvih na področju civilne družbe, ki se je v takratnih družbenih razmerah specializirano posvečalo vrsti invalidnosti, ki je druge organizacije z svojo vsebino niso obravnavale. Šlo je za osebe z motnjami v duševnem razvoju, čeprav se je ta izraz z leti velikokrat spreminjal, in za njihove starše. Ena od ustanovnih nalog je bila, da je to, takratno republiško, društvo pričelo ustanavljati občinska in medobčinska društva, kot samostojne pravne osebe v skladu z Zakonom o društvih. Enovita organizacija se je z leti spremenila v Zvezo društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, ki se je leta 1994 preimenovala v Zvezo Sožitje - zvezo društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije.
V zvezo je bilo v letu 2010 vključenih 52 lokalnih društev. 51 društev ima priznan status invalidske organizacije, eno društvo pa je pogoje za pridobitev tega statusa izpolnilo v letošnjem letu. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – direktorat za invalide je že v letu 2009 pričel postopek preverjanja dodeljenega statusa invalidske organizacije društvom Sožitje in tudi Zvezi Sožitje. Vsa Društva Sožitje kakor tudi Zveza Sožitje še vedno izpolnjujejo vse pogoje, ki so potrebni za ohranitev statusa invalidske organizacije. Po zadnjih razpoložljivih podatkih združujemo v naši organizaciji v svojih vrstah preko 15.000 članov.
V letu 2010 se je zaključilo četrto leto štiriletnega programsko-mandatnega ciklusa. 27.05.2010 je bila izvedena četrta redna skupščina, na kateri so bile izvedene tudi volitve v vse tiste organe zveze Sožitje, ki jih voli skupščina. Kandidacijski postopek za kandidate pa je potekal v skladu s Statutom Zveze Sožitje. Izvršni odbor se je v preteklem letu sestal šest krat in obravnaval poleg točk razno in tekoče zadeve še 27 točk dnevnega reda, nadzorni odbor pa se je v preteklem letu sestal enkrat, ter pregledal poslovanje Zveze Sožitje za preteklo obdobje. Vsi ostali organi Zveze Sožitje so se sestajali v skladu z njihovimi načrti dela in tekočimi potrebami. Na Zvezi Sožitje ocenjujemo, da je bilo delo vseh organov v preteklem letu ažurno in kvalitetno.
V preteklem letu smo vodili svoje finančno poslovanje v skladu z računovodskim standardi za invalidske organizacije oz. društva in predpisanim kontnim okvirom. Bili smo tudi zavezani opraviti revizijski pregled svojega poslovanja za predhodno leto. V tem postopku je bilo ugotovljeno, da je poslovanje Zveze Sožitje bilo usklajeno z zakonodajo ter da so vsi izkazi verodostojno izražali dejansko stanje poslovanja.
Leto 2010 je bilo zaznamovano z veliko aktivnostjo pri pripravi sprememb zakonodaje, predvsem tiste, ki se nanaša na osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove starše. Nekateri postopki so bili v preteklem letu že zaključeni, nekateri pa so se prenesli v leto 2011. Tako je bil v preteklem letu sprejet Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in Zakon o socialno varstvenih prihodkih. V strokovnih krogih se je odvijala razprava o spremembah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, imenovana pa je bila tudi delovna skupina za pripravo novega Zakona o socialni vključenosti, ki bo nadomestil Zakon o družbenem varstvu odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. V zaključno fazo je že nekaj časa tudi nov Družinski zakonik, v katerem je kar precej novosti tudi za starše oseb z motnjami v duševnem razvoju, predvsem na področju formalne obveznosti staršev do otrok z motnjo v duševnem razvoju v dobi njihove odraslosti.
Redno delovanje Zveze Sožitje na nacionalni ravni
V letu 2010 je naša zveza v organizacijskem pogledu delovala nespremenjeno. To pomeni, da je izvajala vse tiste funkcije, ki jih ima po svojem statutarnem položaju. Pri tem pa je potrebno poudariti težave pri razumevanju njenega položaja. Organiziranost Zveze Sožitje je vezana na določila Zakona o društvih in Zakona o invalidskih organizacijah. Tako ima Zveza Sožitje priznan status društva, ki deluje v javnem interesu na področju šolstva, zdravstva, kulture in socialnega varstva, kot tudi status reprezentativne invalidske organizacije. Poleg tega se hkrati že pojavlja tudi kot izvajalec dela socialno-varstvenih storitev, s čemer se odziva na spremenjene družbene razmere. Zaradi tega se tako vloga kot vpliv naše organizacije večkrat različno tolmači. To najbolj občutimo pri sistemu financiranja, ki ni sistemsko zagotovljen, ampak v celoti temelji na rezultatih naših kandidatur na različne javne razpise in na lastnih aktivnostih. Zaradi vsesplošne krize, pa je bil v preteklem letu dotok prepotrebnih finančnih sredstev bistveno nižji, kot v preteklih letih. Kljub temu smo tudi v preteklem letu v nekoliko ožjem obsegu uspešno upravljali in financirali tako funkcije, ki so povezane s samim institucionalnim položajem, kot tudi programsko-operativne funkcije, ki so vezane na izvajanja različnih posebnih socialnih programov ter funkcije pravnega svetovanja, založniške dejavnosti in, deloma, tudi funkcije, ki so povezane s prevozi oseb z motnjo v duševnem razvoju.
Vse naloge smo izvajali s tremi redno zaposlenimi delavci. Za računovodske posle, pravno svetovanje in čiščenje pa smo imeli sklenjen pogodbe z zunanjimi sodelavci. Posredno smo imeli pogodbeno urejena razmerja z izvajalci, ki so skrbeli za funkcioniranje zgradbe in opreme (kurjava, telefonija, računalniki, varovanje). V preteklem letu smo že velik del komunikacij z društvi opravili elektronsko.
V preteklem letu se je zaradi vrsto sodelavcev, ki so vezani kot izvajalci na posebne socialne programe in dodatnih formalnih zahtev obseg administrativnih opravil močno povečal, saj smo morali v skladu z navodili delovne inšpekcije odnose z njimi urediti na novih osnovah (pogodbe, prijave, zavarovanja, poročanje podatkov ipd.), čeprav so v posameznih primerih sodelovali samo nekaj ur na leto. Delovanje Zveze je neposredno povezano tudi z aktivnostmi naših članov. Ker je večina društev zelo dejavna, se iz tega naslova povečujejo tudi obveznosti, tako zaposlenih, kakor organov Zveze Sožitje.
V preteklem letu smo zelo pogosto in aktivno sodelovali z različnimi državnimi organi in službami, z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij (NSIOS), naši predstavniki so aktivno sodelovali v okviru delovanja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), Sveta vlade za invalide, Odbora Državnega zbora za socialne zadeve in invalide, Državnega sveta in v različnih delovnih skupinah ministrstev.
Posebni socialni programi na državni ravni
Osnovna programska značilnost v letu 2010 je bila krepitev socialnih programov, ki so namenjeni samim osebam z motnjami. V lanskem letu smo objavili nacionalni razpis za vrsto vsebinsko zelo različnih programov. V okviru sklopa posebnih strokovnih pomoči na nacionalni ravni smo redno izvajali pravno svetovanje članom (društvom), precej pa je bilo tudi osebnega svetovanja članom društev v njihovih različnih življenjskih situacijah. Podobna ugotovitev velja za stike in svetovanje različnim organizacijam in društvom. Finančno smo pomagali Sekciji za Downov sindrom pri izvajanju njihovih programov, vključno z delnim izvajanjem zgodnje obravnave otrok z Downovim sindromom.
Splošna ocena stanja kaže, da dosledno sledimo izvedbenim načelom, ki smo jih pred leti sprejeli v svojem Generalnem konceptu, in tudi prednostnim nalogam, opredeljenih v srednjeročnem načrtu.
V treh sklopih nacionalnih programov vseživljenjskega učenja, namenjenih samim osebam z motnjami, smo realizirali tri vsebine, in sicer usposabljanje odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju za samostojno življenje, usposabljanje in izobraževanje odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju za aktivno življenje in delo, ter izobraževanje in usposabljanje odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju v posebnih življenjskih situacijah.
1. V programih usposabljanja za samostojno življenje je v 12 skupinah sodelovalo 250 uporabnikov/uporabnic. Programe je izvajalo 22 strokovnih delavcev/delavk in 93 pomočnikov/pomočnic oziroma spremljevalcev-prostovoljcev. Skupno število uporabnikov in izvajalcev je bilo v tem sklopu programov 365 (v letu 2009 – 274).
2. V programih usposabljanja in izobraževanja odraslih za aktivno življenje in delo je v 47 skupinah je sodelovalo 741 uporabnikov/uporabnic. Izvajalo jih je 52 strokovnih delavcev/delavk in pomočnikov/pomočnikov oziroma 300 spremljevalcev/spremljevalk. Skupno število uporabnikov in izvajalcev v tem sklopu programov je bilo 1093 (v letu 2009 – 1126).
3. V programih izobraževanje in usposabljanje odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju v posebnih življenjskih situacijah je bilo v 1 skupini vključenih 17 uporabnikov/uporabnic. Pri izvedbi je sodeloval 1 strokovni delavec ob pomoči 5 spremljevalcev/spremljevalk.
2010 2009
Število skupin 60 58
Število uporabnikov 1008 974
Število strokovnih delavcev 75 71
Število spremljevalcev 398 392
V letu 2010 smo veliko skrbi in sredstev namenili usposabljanju spremljevalcev/spremljevalk na teh programih. Usposabljanja se je udeležilo približno 150 spremljevalcev/spremljevalk.
Konec leta so bili vsi programi ustrezno evalvirani. Pri evalvaciji so sodelovali tako vodje skupin, kot tudi strokovni sodelavci/sodelavke in spremljevalci/spremljevalke
4. Pomoč pri ohranjevanju psihofizičnega zdravja družin oseb z motnjami v duševnem razvoju
Programov so se v 18 (2009-16) skupinah udeležili člani 247 družin (2009-238) z 263 (2009-250) osebami z motnjo v duševnem razvoju, od tega 50 uporabnikov invalidskih vozičkov. Skupno število udeležencev je bilo 651 (2009–634). V vseh skupinah je pri izvedbi sodelovalo ves čas izvajanja 29 oseb (vodje in pomočniki), v vsako skupino pa je bil najmanj enkrat vključen tudi še kakšen drug strokovnjak (skupaj 18). Skupaj je sodelovalo 47 izvajalcev.
Preglednica 1: Lokacija, število skupin in udeležencev programov pomoči pri ohranjevanju psihofizičnega zdravja družin oseb z motnjami v duševnem razvoju
Lokacija Število skupin Število udeležencev
vsi osebe z motnjo
Morje 9 338 139
Celina 1 62 23
Toplice 8 251 101
Skupaj 18 651 263
5. Usposabljanje in izobraževanje družin
V štiriletnem ciklusu družinskega izobraževanja (v vseh štirih stopnjah) smo izvedli program v 9 (2009-10) skupinah s skupno 286 (2009-281) udeleženci iz 72 (2009-64) družin. Med udeleženci je bilo 66 (2009-66) oseb z motnjo v duševnem razvoju.
Izpeljali smo:
- 2 seminarja na prvi stopnji z 56 (2009-67) udeleženci (14 (2009-19) oseb z motnjo),
- 2 seminarja druge stopnje z 71 (2009-65) udeleženci (18 (2009-17) oseb z motnjo),
- 2 seminarja tretje stopnje z 62 (2009-74) udeleženci (16 (2009-19) oseb z motnjo) in
- 2 seminarja četrte stopnje z 82 (2009-35) udeleženci (18 (2009-11) oseb z motnjo).
V vseh teh programih je skupaj sodelovalo 102 (2009-94) izvajalca - strokovnjaka.
Izvedli smo tudi seminar (1) za babice in dedke s skupno 15 udeležencev. Pri izvedbi tega programa so sodelovali 3 strokovnjaki. Za vodje vseh skupin v družinskih programih je bila izvedena ob koncu leta tudi evalvacija vseh programov, ki so se jih udeležili.
Povzetek posebnih socialnih programov na nacionalni ravni:
Vse navedene programe smo izvedli v 87 skupinah. Vanje je bilo vključenih 1945 uporabnikov. Pri izvedbi programov je sodelovalo 622 strokovnih sodelavcev in prostovoljcev.
6. Posebne socialne in strokovne pomoči osebam z motnjo v duševnem razvoju in njihovim družinam
V tem sklopu nacionalnih programov smo v preteklem letu izvajali predvsem:
• redno pravno svetovanje staršem (2 krat tedensko)
• nudenje strokovnih informacij (pedagoških, psiholoških, organizacijskih ipd.) staršem, institucijam in društvom
• podpora Sekciji za Downov sindrom in njenim programom
Poleg tega smo veliko pomoči nudili dijakom in študentom pri njihovih seminarskih ali diplomskih nalogah. Interes za tovrstno svetovanje je iz leta v leto večji, saj jih fakultete in srednje šole usmerjajo na izdelavo nalog s področja skrbi za oseb z motnjo v duševnem razvoju.
7. Izvajanje informativne in publicistične dejavnosti
Založniški svet in Uredniški odbor sta delovala zelo aktivno in kvalitetno.
• Izšlo je šestih številk revije Naš zbornik
• Redno smo posodabljali spletno stran Zveze Sožitje.
• Kot običajno smo izdali tudi v preteklem letu svoj lasten koledar za leto 2011. Tudi tokrat je bil likovno opremljen z deli oseb z motnjo v duševnem razvoju.
• Veliko je bilo »drobnega« tiska, ki pa je zelo pomemben (zloženke, ponatisi naše poštne znamke, lastni rokovniki ipd.).
8. Zagotavljanje prilagojenih prevozov
Pri zagotavljanju prevozov za osebe z motnjami v duševnem razvoju skrbi Zveza Sožitje za osnovne pogoje delovanja voznega parka. Pri tem gre za registracijo in zavarovanje vozil, zamenjave in druge administrativne posle, ki so povezani z vozili. Povprečno smo lansko leto imeli v uporabi 15 kombiniranih vozil za dnevne prevoze oseb z motnjami v duševnem razvoju.
Skupno število vozil se je zmanjšalo, saj smo v preteklem letu eno iztrošeno vozilo prodali. Nadomestnih nabav ni bilo, ker za to ni bilo potreb. Nekatere prevoze izvajajo po pogodbi naša društva, v večini primerov pa so vozila s strani najemnikov (društev dana v dodatni podnajem) izvajalskim organizacijam, s strogo pogodbeno določenimi nameni.
Sistem naših prevozov je vsebinsko zelo pomemben. Brez njega bi veliko število oseb z motnjami v duševnem razvoju imelo večje težave pri vključevanju v varstveno delovne centre, vrtce ali šole. Vozila se uporabljajo delno tudi za društvene in druge dejavnosti za osebe z motnjo na področju športa, kulture ipd.
9. Organiziranje in izvajanje športa in rekreacije
V različnih programih Specialne olimpijade Slovenije (SOS) in posredno drugih športnih dejavnosti, ki jih prikazuje Zveza Sožitje, je skupaj sodelovalo v letu 2010 več kot 2000 športnikov.
Na državni ravni sodijo v ta sklop izvajanja posebnih socialnih programov društvo SOS, ki deluje na celotnem področju države, poleg tega pa še prireditev Nacionalni turnir v badmintonu za dekleta, ki je bil leta 2010 izpeljan v Radovljici. Tudi v letu 2010 smo skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije in Športno zvezo Ljubljane organizirali vključevanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v slovensko akcijo »Slovenija teče za zdravje«. Več kot 200 tekačev in njihovih spremljevalcev (starši, prijatelji) je tako tudi v preteklem letu sodelovalo integracijsko v akciji, ki je bila namenjena vsem slovenskim tekačem.
Aktivnosti specialne olimpiade Slovenije v letu 2010:
• turnir v alpskem smučanju - OŠ Gustav Šilih, Maribor, 03.03.2010
• turnir v smučarskem teku in krpljanju - CUDV Črna na Koroškem, 14.02.2010
• nogometna liga SOS (z NZS) - marec – november
• vključitev v akcijo Slovenija teče - marec – november
• seminar o organiziranosti SOS - IO SOS, marec
• evropski nogometni teden - vse regije, maj
• regijske igre, maj:
mariborsko-pomurska: VDC Murska Sobota
celjsko-koroška: OŠ Pod goro, podružnična šola v parku
primorsko-notranjska: SVZ Dutovlje
gorenjska: Sožitje Škofja Loka, OŠ Jela Janežiča
ljubljansko –dolenjska: OŠPP Ljubo Šercer, Kočevje
• 15. Poletne državne igre SOS - VDC Koper, 11.-13. junij
• Evropske igre - Varšava (Poljska), 18.-24. september
• turnir v kolesarstvu - CUDV Črna na Koroškem, 06.10.2010
• turnir v namiznem tenisu - Sožitje Litija-Šmartno, 26.11.2010
• seminar za MATP program - IO SOS, november
• konferenca SOEE - november
• evropski košarkarski teden - vse regije, december
• zdravstveni program SOS (regijske igre 1x, državne igre Koper)
• udeležba na evropskih tekmovanjih
• priprave na Poletne svetovne igre Atene 2011
• aktivnosti kluba staršev SOS
• državno prvenstvo MSTP - Bled,
10. Spodbujanje in izvajanje kulturne dejavnosti
V okviru kulturnih dejavnosti na nacionalni ravni je bilo vključenih več kot 2000 OMDR.
Podobno, kot pri športu, so na področju kulture v tem sklopu prikazane prireditve, ki so bile vseslovenskega značaja. V preteklem letu so to bile:
• vsakoletna republiška glasbena revija oseb z motnjo v duševnem razvoju »Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo«, Ravne na Koroškem, maj 2010. Organizator izvedbe OŠ Jurčev Drejček
• likovna kolonija (Črna, maj ),
• Igraj se z mano (Ljubljana, februar in maj),
• Dnevi glasbe in plesa (Ljubljana, marec)
• republiška revija Orffovih skupin – Črna (november)
• organiziranje likovnih razstav.
Rekapitulacija udeležbe uporabnikov in izvajalcev posebnih socialnih programov na nacionalni ravni:
1 Programi usposabljanja in izobraževanja odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju
Število
Programi usposabljanja in izobraževanja
• Skupine 60
• Vključeni uporabniki 1008
• Strokovni delavci in spremljevalci 473
Skupaj uporabnikov in spremljevalcev 1541
2 Programi izobraževanja in usposabljanja družin z osebami z motnjo v duševnem razvoju in v programih ohranjevanja psiho-fizičnega zdravja
Število
Družine 319
Skupine 27
Vključeni uporabniki 937
• od tega osebe z motnjo 329
Strokovni delavci in spremljevalci 147
3 Prevozi
Število
Uporabniki 450
Vozniki in spremljevalci 25
4 Programi športa, rekreacije, kulture in interesnih dejavnosti
Število
Uporabniki 4000
Izvajalci (strokovni delavci in spremljevalci) 370
Skupaj je bilo v nacionalnih programih vključenih:
• okoli 6395 uporabnikov
• okoli 5787 oseb z motnjo v duševnem razvoju
• okoli 1000 izvajalcev programov.
Poleg tega je bilo določenih programov na nacionalni ravni deležno tudi večje število uporabnikov (predvsem staršev). To velja predvsem za nacionalno informativno in publicistično dejavnost in oblike svetovanja. Število koristnikov teh programov šteje več tisoč.
Neodvisno življenje invalidov (posebni socialni programi) na lokalni ravni
Sem sodijo posebni socialni programi, s katerimi so društva kandidirala na internem natečaju za sofinanciranje s strani Zveze. Pri natečaju so sodelovala skoraj vsa društva. Te programe členimo v pet skupin, in sicer:
1. izvajanje oblik samopomoči
2. vseživljenjsko učenje oseb z motnjo v duševnem razvoju
3. rehabilitacijski programi
4. organiziranje in izvajanje posebnih socialnih aktivnosti
5. usposabljanja in razbremenitev družin
1. Izvajanje oblik samopomoči v lokalnih društvih zajema naslednje oblike: obiski družin po domovih, skupine staršev za samopomoč, klubi staršev z potomci z motnjo v duševnem razvoju, različne oblike razbremenitve družin, predavanja in delavnice. Za te programe je kandidiralo 16 društev, ki je programe, za katere so kandidirali, tudi izvedlo. S programom je bilo zajetih skupaj 997 članov, pri njihovi izvedbi pa je sodelovalo 80 izvajalcev.
2. Vseživljenjsko učenje oseb z motnjami v duševnem razvoju zajema različne delavnice za razvijanje spretnosti in ustvarjalnosti (likovno izražanje, delovne navade, motorične spretnosti, uporaba orodij ipd.), aktivnosti sprostitveno-rekreativne narave (ritmične, športno gibalne, korekcijska motorika ipd.), vsebine, ki so namenjene boljši socializaciji v okolju in bogatejšemu življenju (obiski kulturnih in drugih lokalnih prireditev, orientacija v socialnem okolju itd.) ter izobraževalne vsebine, namenjene samim osebam z motnjo v duševnem razvoju (samozagovorništvo). Za te programe je kandidiralo in tudi izvedlo 29 društev. V programe je bilo vključeno 1270 uporabnikov. Pri izvedbi pa je sodelovalo okoli 116 izvajalcev.
3. Rehabilitacijski programi na lokalni ravni zajemajo terapevtsko plavanje, pohodniške skupine, hipoterapijo, učenje in razvijanje motoričnih veščin, plesne vaje, telovadbo, obnovitev branja in pisanja in redne tedenske rekreativne igre v vodi. Izvajali so jih v 38 društvih. Vključeno je bilo 3310 uporabnikov. Izvajalcev programov je bilo okoli 60.
4. Organiziranje in izvajanje posebnih socialnih aktivnosti zajema številne aktivnosti, kot so počitniško varstvo otrok z motnjo v duševnem razvoju in občasne oblike popoldanskega varstva z zaposlovanjem, namenjeno razbremenitvam družin, srečanja staršev, klubi staršev, ekskurzije, praznovanja, jubilejev društev ipd.. Te programe je izvajalo 17 društev. V njih je bilo vključeno 3439 uporabnikov, izvajalo pa jih je več kot 100 izvajalcev.
5. Programi usposabljanja in razbremenitev družin potekajo v obliki seminarjev ob koncu tedna. Program vsebuje tako skupno dogovorjene vsebine, kot tudi vsebine, ki odražajo potrebe in želje članov društva. Lokacije seminarjev so bile toplice, obmorska letovišča ali sredogorje, tako da so udeleženci poleg izobraževalnih vsebin lahko del časa namenili svoji razbremenitvi. Seminarje za svoje članstvo so izvedli v 45 društvih. Vanje je bilo vključenih 2272 uporabnikov, od tega 818 oseb z motnjo. Pri izvedbi seminarja je sodelovalo je preko 311 izvajalcev-strokovnjakov.
Rekapitulacija udeležbe uporabnikov in izvajalcev v petih sklopih posebnih socialnih programov na lokalni ravni:
Skupaj je bilo v sofinanciranih lokalnih programih vključeno:
• 11.288 uporabnikov
• okoli 667 izvajalcev.
Povzetek vseh dejavnosti na državni in lokalni ravni, ki so bile izpeljane preko Zveze ali društev in tudi v celoti ali delno financirane iz sredstev zveze, kaže, da je v različnih posebnih socialnih programih sodelovalo več kot 17.500 uporabnikov. Število oseb z motnjo v duševnem razvoju je težko prikazati, ker so se pojavljali v programih na državni in lokalni ravni, ocenjujemo pa, da jih je bilo preko 13.000 deležnih vsaj enega programa. Omenjene programe pa je izvajalo 1.667 različnih strokovnih izvajalcev ali prostovoljcev.
Naložbe
V letu 2010 je Fundacije za sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij zaradi pomanjkanja sredstev izplačala samo približno polovico naložb, ki so jih s sklepom Sveta FIHO odobrili. Realizirane naložbe v letu 2010 so bile naslednje:
Naložbe na lokalni ravni
Za društvo Sožitje Bela Krajina: Računalnik, tiskalnik, projektor s platnom.
Za društvo Sožitje Brežice: Računalniška in programska oprema
Za društvo Sožitje Ilirska Bistrica: Priročna kuhinja za člane kluba.
Društvo Sožitje Krško Fotokopirni stroj
Društvo Sožitje Maribor Peč za keramiko, računalnik, stoli, delovne mize, zamrzovalnik, hladilnik za VDC
Društvo Sožitje Mežiške doline Kombi vozilo Peugeot Boxer
Društvo Sožitje Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Prenosni računalnik
Društvo Sožitje Ptuj Pohištvo, klima, računalnik, video-avdio oprema, gospodinjski aparati,
Društvo Sožitje Sežana Računalnik in tiskalnik
Društvo Sožitje Škofja Loka Kombi vozilo VW transporter
Društvo Sožitje Trebnje Računalniška oprema – multifunkcijske stroj, TV aparat
Zaključek
Delovanje Zveze Sožitje v preteklem letu bi morali, objektivno gledano, ocenjevati kot vsebinsko relativno uspešno. Ta ocena velja predvsem glede na finančne možnostmi, ki smo jih imeli in doseženih rezultatov. V preteklem letu nas je namreč močno prizadelo samo delna realizacija že odobrenih sredstev s strani našega največjega financerja FIHO. Sodelovanje z društvi je bilo intenzivno in uspešno. Tudi izvedba vseh nacionalnih programov se je gibala v mejah načrtovanih ali predvidenih aktivnosti.
Kljub včasih različnim ocenam ugotavljamo, da se je izboljšala naša t.i. medijska navzočnost, kot tudi podoba. To velja tako za nacionalno kot lokalno raven. Dokaj uspešna je bila naša zastopanost v tiskanih medijih in na radiu. Gotovo pa velja, da bo treba v prihodnje veliko več naporov, pa tudi sredstev, vlagati v večjo prepoznavnost naše skupne organizacije in lokalnih društev, kot tudi v izgrajevanje javne podobe
Glede internih glasil pa se je pokazal velik napredek predvsem pri lokalnih društvih, saj jih veliko število izdaja stalno ali občasno zelo kakovostna glasila, precej pa jih ima že svoje spletne strani, zloženke in podobna informativna gradiva.
Naše mednarodno sodelovanje je potekalo v preteklem letu v skladu s planom in je bilo dokaj skromno. Predsednica in direktor zveze sta se udeležila le redne letne skupščine naše evropske organizacije – Inclusion Europe, ki je bila združena s konferenco na temo Evropa v akciji, maja 2010 v Berlinu.
Zaradi spreminjanja aktualne zakonodaje, ki se tiče neposredno oseb z motnjami v duševnem razvoju kakor tudi njihovih svojcev ali skrbnikov, smo se na Zvezi Sožitje v novembru lanskega leta odločili za akcijo zbiranja podpisov pod geslom: Za dostojanstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju. Zbiranje podpisov je bilo organizirano preko lokalnih Društev, vključili pa smo tudi druge invalidske organizacije. Cilj je bil zbrati najmanj 7000 podpisov, kar smo občutno presegli. Akcija se bo končala pomladi 2011, ko bomo zbrane podpise predati predsedniku državnega zbora g. dr. Pavlu Gantarju.
Dejavnosti v društvih in na zvezi nebi mogli potekati brez prostovoljcev. Zato bi se želeli iskreno zahvaliti vsem tistim, ki so v lokalnih društvih s svojim prostovoljnim delom aktivno prispevali, da so se naši posamični in skupni programi izvajali uspešno. Enako velja za vse, ki so delovali v organih naše Zveze in njenih društev. Iskrena hvala tudi vsem drugim, ki so pripomogli k temu, da smo programske cilje naše organizacije v letu 2010 lahko izpeljali.
Direktorica Zveze Sožitje: Predsednica Zveze Sožitje:
Mateja De Reya l.r. dr. Katja Vadnal l.r.
Ljubljana, marec 2011
Poročilo je bilo obravnavano in sprejeto 31.03.2011 na Izvršnem odboru Zveze Sožitje, predhodno pa na Nadzornem odboru.
izdelava spletnih strani
© Zveza Sožitje - zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije
Pridržujemo si pravico do sprememb danih informacij!