Zakonodaja

Zakon o društvih (ZDru-1-UPB2) (Ur.l. RS 64/11)

8. člen
(ustanovitev društva)
(1) Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost, katero gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost.
(3) Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva.

11. člen
(članstvo v društvu)
(1) Članstvo v društvu je osebno. Pravno osebo v društvu zastopa pooblaščena oseba.
(2) Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.
16. člen
(zveza društev)
(1) Najmanj dve društvi lahko ustanovita zvezo društev.
(2) Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev.

DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU
30. člen
(pogoji)
(1) Društvu se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če deluje na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izvajanja družinske politike, varstva človekovih pravic, varstva okolja, varstva živali, športa, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva ali prehrane, zunanjih zadev, razvoja demokracije ali na drugih področjih, če njihovo delovanje presega interese njegovih članov in je splošno koristno (v nadaljnjem besedilu: društvo v javnem interesu).
(2) Društvu se podeli status iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
– da njegovi ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava;
– da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu;
– da je registrirano in deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa;
– da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljalo za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajalo programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;
– da ima izdelane programe bodočega delovanja;
– da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.
(3) Ministri, pristojni za področja, na katerih društva delujejo, s podzakonskim aktom podrobneje določijo kriterije za izpolnjevanje splošnega pogoja iz šeste alinee prejšnjega odstavka, če kriteriji niso določeni s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona.
(4) S posebnim zakonom se lahko podrobneje opredeli področje delovanja oziroma dejavnosti, ki so v javnem interesu, in lahko določijo tudi posebni pogoji za pridobitev tega statusa.
31. člen
(podelitev statusa)
(1) O podelitvi statusa društva v javnem interesu odloči ministrstvo, pristojno za področje, na katerem društvo deluje (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).
(2) Če društvo prosi za podelitev statusa iz prejšnjega odstavka na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, o podelitvi statusa iz prejšnjega odstavka odloči ministrstvo, ki je pristojno za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju ostalih pristojnih ministrstev.
(3) Če društvo prosi za podelitev statusa na področju, za katerega ni pristojno nobeno ministrstvo, o podelitvi statusa društva iz prvega odstavka tega člena kot pristojno ministrstvo odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(4) O pritožbah zoper odločbe pristojnega ministrstva odloča Vlada Republike Slovenije.
32. člen
(vloga)
(1) Vlogo za podelitev statusa društva v javnem interesu društvo poda pri pristojnem ministrstvu.
(2) Vlogi mora priložiti:
– osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, ki je vpisan v register društev, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča;
– poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih aktivnosti, ki jih je društvo izvajalo v javnem interesu v zadnjih dveh letih, in o porabi sredstev za njihovo doseganje;
– sprejet program prihodnjega delovanja na teh področjih;
– dokazilo o rezultatih svojega delovanja;
– morebitna druga dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa posebni zakon.
(3) Pristojno ministrstvo si v postopku podelitve statusa društva v javnem interesu iz uradne evidence pridobi podatek o registraciji društva, ustanoviteljih in zastopniku društva ter kopijo veljavnega temeljnega akta društva, ki je v zbirki listin registra društev, od AJPES pa letni poročili društva za zadnji dve leti, za društvo iz 27. člena tega zakona pa tudi oceno revizorja.
33. člen
(obveščanje)
(1) Društvo v javnem interesu mora pristojnemu ministrstvu predložiti poročilo iz druge alineje drugega odstavka prejšnjega člena za preteklo leto, po poteku starega pa tudi nov program prihodnjega delovanja, vse do 31. marca tekočega leta.
(2) Pristojno ministrstvo si od AJPES po uradni dolžnosti pridobi letno poročilo društva za preteklo leto, za društvo iz 27. člena tega zakona pa tudi oceno revizorja.
34. člen
(odvzem statusa)
(1) Pristojno ministrstvo društvu odvzame status društva v javnem interesu, če:
– ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 30. členu tega zakona in v posebnih predpisih oziroma ne opravlja več dejavnosti v javnem interesu;
– kljub opozorilu pristojnega ministrstva tudi v naknadnem roku 30 dni ne izpolni obveznosti iz prejšnjega člena;
– se podeljenemu statusu pisno odreče.
(2) Za odvzem statusa se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona.
35. člen
(pridobitev statusa s posebnim zakonom)
Če je društvu s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi njegove splošno koristne dejavnosti, priznan poseben status ali je določeno, da je njegova dejavnost humanitarne narave, ali mu zakon na drug način neposredno ureja opravljanje in financiranje dejavnosti, ki je v javnem interesu, se šteje, da je tako društvo društvo v javnem interesu na podlagi tega zakona.
36. člen
(prednosti)
(1) Pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom, se v merilih, s pomočjo katerih se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status društva v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20 % vrednosti ostalih meril.
(2) S posebnim zakonom se lahko določijo tudi druge prednosti, ki jih društvom daje pridobljeni status.

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA
37. člen
(prenehanje)
Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.
38. člen
(prenehanje po volji članov)
(1) Društvo preneha, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva.
(2) V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko.
(4) O sklepu iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega je razviden obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.