Motnje v duševnem razvoju

MOTNJA V DUŠEVNEM RAZVOJU (MDR)

To je motnja, za katero je značilna pomembna omejitev tako intelektualnega delovanja kot prilagojenega vedenja, ki se kaže v pojmovnih, socialnih in praktičnih spretnostih prilagajanja. Motnja se pojavi pred osemnajstim letom starosti.

Pri razumevanju te definicije je treba upoštevati tudi pet dejavnikov:
1. pri ocenjevanju omejitev v delovanju osebe moramo upoštevati tudi kulturno okolje in vrstnike;
2. pri oceni je treba upoštevati tudi kulturno in jezikovno raznolikost, različnost v komunikaciji, dejavnike čutil, gibanja in vedenja;
3. pri vsakem posamezniku so vedno hkrati omejitve pa tudi močna področja;
4. opis omejitev ali šibkosti in tudi močnih področij je pomemben zato, da bi lahko razvili potreben sistem pomoči;
5. z ustrezno obliko pomoči se v daljšem časovnem obdobju življenjsko delovanje oseb z motnjo v duševnem razvoju na splošno izboljša.
PRILAGOJENO VEDENJE
  4 leta 10 let 16 let
Lažja MDR Teče, sonožno skače.
Poskuša si umiti zobe.
Celoten obrok poje brez polivanja.
Lista knjigo po en list.
Sodeluje pri eni dejavnosti 10 minut nepretrgoma.

 Vpraša za toaletne prostore v novih okoliščinah.
Umije si lase, si jih obriše in jih osuši s sušilnikom.
Razumljivo pove svoj naslov in rojstni datum (dan, mesec, leto).
Prebere stavke s petimi besedami in jih razume.
 Zamenja umazana oblačila brez opozorila.
Bere za zabavo in učenje.
Druge povabi k dejavnosti, kot so sprehod, izhod, kino.
Ravna z denarjem, prešteje drobiž.
Zmerna MDR Teče.
Sleče majico.
Celoten obrok poje in zelo malo ali nič ne polije.
Preneha z dejavnostjo, če rečemo NE ali STOP.
Razume število ena.
Po kopanju se obriše.
pri jedi uporablja pribor
Izraža se v stavkih, ki so razumljivi neznani osebi.
Pometa, pobere papirčke, izprazni koš za smeti.
Prešteje elemente do 5 (če rečemo daj 3, 5, 2 kocki).
 Razumljivo pove svoj naslov in rojstni datum (dan, mesec, leto).
Samostojno prečka cesto brez semaforja.
Poimenuje črke abecede.
Umije si lase, si jih obriše in jih osuši s sušilnikom.
Težja MDR
 Hodi po stopnicah navzgor in navzdol.
Sodeluje pri oblačenju.
Pri jedi uporablja žlico.
Čečka s kredo, voščenko.

Hodi po ravni črti 2 metra. Sodeluje pri oblačenju (dvigne roki in podobno).
Uporablja žlico pri jedi.
Čečka s kredo, voščenko.
Preneha z dejavnostjo, če sliši NE, STOP!
 Poimenuje 10 predmetov.
S svinčnikom prevleče krožno črto.
Pri jedi uporablja pribor.
Poišče pomoč pri opravljanju toaletne potrebe.
Težka MDR Poimenuje 10 predmetov.
S svinčnikom prevleče krožno črto.
Pri jedi uporablja pribor.
Poišče pomoč pri opravljanju toaletne potrebe.
 Pri sedenju potrebuje oporo.
Ne nadzoruje toaletnih potreb.
Drugi ga oblačijo, potrebuje pomoč pri oblačenju – ne sodeluje pri oblačenju.
Pri pitju s pomočjo poliva.

Hodi po ravni črti 2 metra daleč.
Sleče majico.
Pije iz kozarca.
Čečka s kredo, voščenko.
Preneha z dejavnostjo, če sliši NE, STOP!

Definicija motnje v duševnem razvoju in opis prilagojenega vedenja sta povzeta po Manual of Diagnosis and Professional Practice in Mental Retardation (J. W. Jacobson, J . A. Mulick, 2000).
OPOMBA: V preglednici je naštetih le nekaj oblik prilagojenega vedenja, opis je podan zgolj za boljše razumevanje različnih stopenj motenj v duševnem razvoju. Preglednica nikakor ni namenjena ocenjevanju ravni motnje v duševnem razvoju in ne more nadomestiti strokovne timske diagnostične ocene.

POIMENOVANJE OSEB Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU

Strokovnjaki si zelo prizadevajo, da bi najprej imenovali osebo in šele nato motnjo. Res je sicer, da se izrazi za določene motnje in osebe ves čas spreminjajo, da na tem področju vlada popolna zmeda. Preimenovanje ne pomeni zgolj spremembe imena, ampak navadno izraža tudi neka prizadevanja za spremembo pojmovanja in odnosa. Če rečemo, da je nekdo duševno moten, to pomeni, da je zgolj tak – kot da je to njegova edina lastnost. Zato si tudi Sožitje prizadeva, da bi govorili o različnih osebah in šele nato o njihovih motnjah, ker je to zgolj ena od njihovih lastnosti. Uporabljamo torej izraza ljudje/osebe/odrasli/mladostniki/otroci z motnjo v duševnem razvoju.

USMERJANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V PROGRAME VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

Ta zakon opredeljuje Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je bil sprejet leta 2000 (ZUOPP) (Ur. l. RS 54/00). Sprejeta sta bila tudi dva pravilnika: Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS 54/03 in 93/04) in Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. 54/03 in 93/04).

Večinoma se postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami začne na pobudo staršev, ki vložijo predlog za začetek postopka na posebnem obrazcu. Postopek usmerjanja vodi pristojna območna enota Zavoda za šolstvo, ki zaprosi komisijo za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami za strokovno mnenje. Svoje poročilo podajo tudi strokovnjaki vrtca ali šole, če je otrok tja že vključen. Člani komisije otroka pregledajo, se pogovorijo s starši in strokovnjaki vrtca ali šole, preberejo različno zdravstveno in šolsko dokumentacijo in nato izdelajo strokovno mnenje. Na temelju tega strokovnega mnenja Zavod za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja. Z odločbo o usmeritvi se določi tudi šolo, vrtec ali zavod, v katerega se otrok vključi, datum vključitve in rok, ki ne sme biti daljši kot tri leta in v katerem je treba preveriti ali je program, v katerega je otrok usmerjen, še vedno ustrezen.

Komisija ima šest članov, in sicer: učitelja oziroma vzgojitelja, zdravnika specialista pediatra oziroma zdravnika specialista šolske medicine, psihologa, socialnega delavca ter zdravnika specialista (glede na otrokove posebne potrebe) in defektologa oziroma specialnega pedagoga (glede na otrokove posebne potrebe).

Strokovno mnenje komisije vsebuje tudi elemente, na podlagi katerih se uveljavljajo pravice, ki jih določajo drugi predpisi (s področja socialnega varstva, zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in dela, davkov in carin in drugih predpisov, če s temi predpisi ni drugače določeno).