Predstavitev

statut

 

Na podlagi določil 9. in 20 člena Zakona o društvih ( Uradni list RS, št. 61/06), določil Zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS 108/02) in skladno z 39. členom obsoječega statuta Zveze Sožitje je skupščina Zveze Sožitje na svojem zasedanju dne 25. maja 2011 sprejela spremembe in dopolnitve temeljnega akta Zveze Sožitje v sledečem besedilu:

S T A T U T

ZVEZE SOŽITJE – zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije

I. Splošne določbe

1. člen

Zveza SOŽITJE - zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije (v nadaljnjem besedilu Zveza) je samostojna, nepridobitna, prostovoljna, nestrankarska, invalidska, interesna društvena organizacija s socialno-človekoljubnimi cilji in organizacija za napredek skupne in posamične skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in člane družin. Člani Zveze so občinska in medobčinska društva Sožitje-društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki delujejo na območju republike Slovenije in društvo Specialna olimpiada Slovenije(v nadaljnjem besedilu društva).

2. člen

Ime društva je: Zveza Sožitje - zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije.
Skrajšano ime društva je: Zveza Sožitje
Sedež Zveze je v Ljubljani, Samova ulica 9/II.
Zveza ima svoj pečat in emblem. Okrogel emblem sestavljata dve stilizirani roki, ki v sredini obkrožata stilizirano figuro otroka. Pečat Zveze je okrogel, z napisom: Zveza SOŽITJE - zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, v polkrogu zgoraj "Slovenije", v sredini je emblem, spodaj vodoravno pa napis - "Ljubljana". Zveza SOŽITJE uporablja tudi pravokotni žig z imenom in naslovom organizacije.
Zveza deluje na območju Republike Slovenije.

3. člen

Zveza je pravna oseba zasebnega prava, ki jo zastopa zastopnik-predsednik Zveze, ki odgovarja za zakonitost in javnost dela z vsem svojim premoženjem ter daje javni odgovor.
Za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje Zveze društev ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da zveza društev ne bo mogla poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja Zveze društev, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.
Za obveznosti Zveze društev v primerih iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.

4. člen

Delo Zveze in njenih organov je javno.

Svoje člane Zveza obvešča:
- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov Zveze,
- preko predstavnikov v organih Zveze,
- preko svojega glasila Naš zbornik,
- preko sredstev javnega obveščanja,
- preko svoje spletne strani.

Širšo javnost obvešča Zveza o svojem delu tako, da so seje njenih organov javne, da organizira javne razprave, tematske razgovore, okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja, vendar le na podlagi določb predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

5. člen

Zveza je član organizacij za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju v domovini in drugod po svetu, če se tako odloči na skupščini.
Zveza lahko sodeluje z invalidskimi in drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji in tujini, ki delujejo na tem področju in prispevajo k razvoju njene in sorodnih dejavnosti.

II. Namen, cilji in naloge Zveze

6. člen

Zveza izvaja svojo dejavnost v skladu s programom dolgoročne, srednjeročne in letne usmeritve dela.

7. člen

Zveza ima v prizadevanjih za napredek celovite družbene skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju naslednje namene, naloge in cilje:
- ugotavlja interese in zagotavlja potrebe oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin na vseh področjih, ki zadevajo življenje teh oseb,

- uveljavlja človekove pravice invalidov in njihovo nediskriminacijo,
- skrbi za vključenost oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovo sodelovanjev vsakdanjem življenju,
- spodbuja invalide na opiranje na lastne moči in sposobnosti,
- uveljavlja avtonomnost invalidov kot uporabnike storitev,
- zagovarja ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo invalidov,
- uveljavlja socialno pravičnost in enake možnosti,
- skrbi za razširjanje in utrjevanje mreže društev, koordinira delo društev in jim pomaga pri delu,
- spodbuja in podpira akcije za izmenjavo izkušenj med društvi in drugimi institucijami s tega področja,
- organizira in aktivira člane društev in javnost za izvedbo posameznih akcij v korist osebam z motnjami v duševnem razvoju,
- preko svojih društev interesno povezuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in zakonite zastopnike,
- spremlja problematiko, spodbuja, opozarja, predlaga in podpira ukrepe pristojnih organov in strokovnih institucij za napredek družbene in individualne skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju,
- podpira in spodbuja znanost s tega področja,
- obvešča starše, skrbnike in druge občane o problematiki oseb z motnjami v duševnem razvoju, podpira njihovo združevanje in jih priteguje k sodelovanju pri reševanju splošnih družbenih vprašanj, ki jih porajajo motnje v duševnem razvoju,
- pomaga republiškim upravnim organom in drugim državnim in strokovnim organom, političnim strankam ter drugim organizacijam in skupnostim pri izvajanju njihovih nalog in načrtov s področja skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše, ostale družinske člane ali skrbnike.

8. člen

Zaradi izpolnjevanja svojih nalog in ciljev Zveza:
- sodeluje v akcijah, ki jih organizira sama ali druge podobne organizacije na področju, ki je enako ali sorodno delovnemu področju Zveze,
- v svojem informacijskem sistemu obvešča starše, strokovnjake in ostale državljane o stanju, problematiki in razvoju celovite skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju doma in po svetu,
- posreduje staršem, skrbnikom in ostalim ljudem strokovne napotke o življenju in delu z osebami z motnjami v duševnem razvoju,
- poslužuje se javnih informacijskih sredstev, zlasti tiska, radia in televizije za osveščanje javnosti o problemih oseb z motnjami v duševnem razvoju,
- sodeluje z mednarodnimi organizacijami in drugimi institucijami z namenom izmenjave izkušenj in izboljšanjem metod svojega dela,
- poslužuje se drugih oblik in načinov dela, ki prispevajo k izboljšanju reševanja problematike oseb z motnjami v duševnem razvoju,
- ustanavlja komisije, odbore, delovne skupine in podobne oblike dela, z namenom koristiti osebam z motnjami v duševnem razvoju in lastni organizaciji,
- organizira v okviru svojih ciljev in nalog specifična področja dela, programsko avtonomna gibanja, sekcije, skupnosti in podobne oblike. Te oblike dela delujejo v skladu s sprejetimi pravili, tako vsebinsko, operativno in finančno, v skladu s tem statutom, svojimi pravili in sprejetim delovnim in finančnim načrtom Zveze in svoje dejavnosti,
- sodeluje s strokovnimi organizacijami, društvi, državnimi organi, šolami, zavodi, soc. ustanovami, podjetji in vsemi drugimi, ki na kakršenkoli način pomagajo pri skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju,
- spodbuja sistemsko raziskovalno in razvojno delo na področju motenj v duševnem razvoju in gap o potrebi tudi organizira in izvaja,
- zbira, strokovno obdeluje in objavlja znanstvena in druga dejstva in dognanja o problematiki oseb z motnjami v duševnem razvoju,
- organizira in izvaja v skladu s svojim delovnim načrtom izobraževanje staršev oseb z motnjami v duševnem razvoju,
- spodbuja sistemsko prilagojeno izobraževanje in vseživljensko učenje oseb z motnjami v duševnem razvoju in gap o potrebi tudi organizira in izvaja,
- vključuje se v neposredne specifične oblike pomoči osebam z motnjami v duševnem razvoju,
- spodbuja sistemsko skrb za zgodnjo obravnavo oseb z motnjami v duševnem razvoju in jo po potrebi tudi organizira in izvaja,
- vključuje se v skrb za usposabljanje za aktivno življenje in delo ter zaposlovanje oseb z motnjami v duševnem razvoju,
- spodbuja sistemsko reševanje poklicne rehabilitacije in zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju in gap o potrebi tudi organizira in izvaja,
- s svojo dogovorjeno informativno-založniško dejavnostjo spodbuja in krepi pozitiven odnos do celotne problematike motenj v duševnem razvoju,
- vključuje se v različne oblike ohranjanja zdravja oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin in ga po potrebi tudi organiira in izvaja,
- spodbuja sistemsko reševanje dnevnega in celodnevnega varstva oseb z motnjami v duševnem razvoju in gap o potrebi tudi organizira in izvaja,
- posveča pozornost in deluje na področju skrbi za prebivanje in prilagajanje okolja za osebe z motnjami v duševnem razvoju,
- posveča svojo skrb raznim oblikam športa in rekreacije, kulture in interesnih dejavnosti za osebe z motnjami v duševnem razvoju,
- posveča svojo skrb preprečevanju in blaženju socialnih in psihičnih posledice invalidnosti,
- spodbuja sistemsko skrb za izvajanje različnih programov socialnega vključevanja oseb z motnjami v duševnem razvoju in jih po potrebi tudi organizira in izvaja,
- v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter v okviru lastnih odločitev in možnosti skrbi za različne izvedbene oblike skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine pa tudi ustanavlja gospodarske družbe za usposabljanje in zaposlovanje oseb z motnjami v duševnem razvoju,
- lahko opravlja pridobitno dejavnost v smislu krepitve materialne osnove za svojo dejavnost v skladu z določili zakona in predpisi ter pod pogoji, ki so v te namene predpisani,
- je organizator in izvajalec vseh posebnih socialnih programov, ki jih na državni ravni izvaja v skladu s svojimi sprejetimi odločitvami za osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove starše, zakonite zastopnike ali skrbnike.

Zaradi usklajevanja dela in hotenj v prizadevanjih za izboljšanje posebnega pravnega varstva, življenja in za zagotavljanje demokratičnih pravic v družbeno-ekonomskem položaju vseh invalidov se Zveza dogovarja in sporazumeva, ter sklepa in sprejema sporazume, pogodbe in ostale oblike dogovarjanja z raznimi socialno-humanitarnimi organizacijami, z različnimi subjekti operativne skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, tako v državni, privatni, cerkveni ali drugi izvedbi v Sloveniji in drugod.


III. Članstvo Zveze

9. člen

Člani Zveze so društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki delujejo na območju Slovenije in društvo Specialna olimpiada Slovenije. Društva, ki se združujejo v Zvezo morajo kot svoje člane vključevati invalidne osebe - osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše ali zakonite zastopnike in ostale člane, ki se prostovoljno odločijo postati člani društva.
Društvo postane član Zveze potem, ko je registrirano pri pristojnemu organu ter vloži zahtevek za članstvo v Zvezo, ki ga obravnava in o njem odloča skupščina Zveze. Za vključitev v članstvo Zveze sprejme društvo ustrezen sklep, podpiše pristopno izjavo in sopodpiše sporazum o združitvi v Zvezo.

10. člen

Pravice in dolžnosti članov so:
- da sodelujejo po svojih predstavnikih v skupščini Zveze in njenih organih,
- da aktivno sodelujejo pri uresničevanju ciljev Zveze, se udeležujejo zborovanj in drugih sklicev, dajejo svoje predloge za izboljšanje dela Zveze,
- predstavniki članov volijo in so lahko izvoljeni v organe Zveze,
- da izvršujejo določbe tega statuta, drugih aktov Zveze, sklepov in programov, ki jih sprejme Zveza,
- da so seznanjeni s programom Zveze ter njenim finančno- materialnim poslovanjem.

11. člen

Članstvo preneha:
- če preneha delovati društvo, ker nima več pogojev za svoje delovanje,
- z izstopom,
- z izključitvijo.

Na dan prenehanja članstva prenehajo vse funkcije, pravice in dolžnosti članov. Društvo, ki je bilo izključeno ali je izstopilo iz članstva Zveze, je lahko ponovno sprejeto v članstvo.
Člani prostovoljno izstopijo iz Zveze, če Izvršnemu odboru pošljejo pisno izjavo njihovega najvišjega organa o izstopu.
Član Zveze, ki ni poravnal svojih obveznosti za preteklo leto niti v roku enega meseca po prejemu opomina oziroma če določeno daljše obdobje brez razloga ne sodeluje v dejavnostih Zveze in organih Zveze društva oziroma ne izpolnjuje pogojev iz 9. člena tega statuta za članstvo v Zvezi, se črta iz evidence članstva Zveze, za kar odloči Skupščina Zveze.
Člani Zveze so pri uživanju pravic in izvrševanju dolžnosti enakopravni.

IV. Organi Zveze

12. člen

Organi Zveze so:
- skupščina Zveze,
- izvršni odbor Zveze,
- predsednik Zveze,
- nadzorni odbor Zveze,
- disciplinska komisija.

13. člen

Skupščina Zveze je najvišji organ Zveze. Skupščino sestavljajo predstavniki vseh članov in predsednik Zveze Sožitje. Vsak član delegira v skupščino enega predstavnika.

14. člen

Skupščina Zveze se sestaja na svojih zasedanjih, ki so redna ali izredna:
- najmanj enkrat krat letno - redno,
- na posebno zahtevo Izvršnega odbora - izredno,
- na posebno zahtevo Nadzornega odbora – izredno,
- na posebno zahtevo predsednika - izredno,
- če to zahteva najmanj polovica članov Zveze - izredno.

Redna zasedanja se predvidijo v letnem delovnem načrtu. Skliče jih Izvršni odbor. Izredna zasedanja pa se izvedejo po potrebi, potem ko predlagatelji, Izvršni odbor, Nadzorni odbor, predsednik Zveze Sožitje ali 1/2 članov posredujejo obrazložen zahtevek za sklic Izvršnemu odboru Zveze. Izvršni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če Izvršni odbor ne skliče v tem roku izredne skupščine, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti dnevni red z ustreznimi gradivi. Izredna skupščina sklepa le o zadevi, za katero je bila sklicana, potem ko predlagatelji posredujejo obrazložen zahtevek za sklic Izvršnemu odboru Zveze.
Vsaka 4 leta se obvezno skliče skupščina, ki opravi naloge programsko-volilnega značaja. Poleg volitev v organe Zveze oceni delo Zveze v preteklem mandatu, oziroma sprejme smernice nadaljnjega delovanja za naslednje mandatno obdobje, ki se konkretizira z rednimi letnimi delavnimi načrti.

15. člen

Člani Zveze morajo biti obveščeni o zasedanju skupščine l4 dni pred dnevom zasedanja.
Skupščina posluje po poslovniku, ki ga sama sprejme na predlog Izvršnega odbora.

16. člen

Skupščina Zveze opravlja naslednje naloge:
- sklepa o dnevnem redu,
- razpravlja o problematiki oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin v Sloveniji,
- ocenjuje delo in sklepa o organizaciji in nalogah društev in Zveze,
- razpravlja o poročilih IO, Nadzornega odbora, komisij ipd..
- razpravlja in potrjuje srednjeročne načrte Zveze, konceptualne in izvedbene načrte,
- obravnava in sprejema delovne načrte Zveze za letno razdobje,
- obravnava in potrjuje letno poročilo o delu, finančno poročilo, zaključni račun Zveze in letne finančne načrte,
- na programsko - volilnih skupščinah ocenjuje izvedbo plansko zadanih nalog v svojem mandatu,
- voli člane Izvršnega odbora Zveze, Nadzornega odbora, Disciplinske komisije, predsednika in dva podpredsednika Zveze,
- sprejema in spreminja statut Zveze in sporazum o združitvi v Zvezo ter vse posebne akte, ki urejajo vprašanja, ki jih ne ureja statut, razen v primeru, ko za ta opravila izrecno pooblasti Izvršni odbor Zveze Sožitje,
- voli oz. imenuje predstavnike v organe organizacij, kjer ima Zveza svoja predstavniška mesta, razen če za to ne pooblasti svoje druge organe ali predstavnike,
- odloča o nakupu ali prodaji nepremičnin, oz. pooblašča za to Izvršni odbor v okvirih njenih sprejetih usmeritev,
- odloča o ustanovitvi različnih izvedbenih oblik skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju pa tudi gospodarskih družb za njihovo usposabljanje, zaposlovanje ali bivanje, v okviru lastne organiziranosti,
- razpravlja o vsebinskem in finančnem poslovanju lastnih organiziranih oblik skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, vključno z gospodarskimi družbami in odloča o njihovih kapitalskih vprašanjih,
- odloča o višini materialnih pooblastil organom in pooblaščenim posameznikom Zveze,
- sklepa o izključitvi članic in kot drugostopenski organ odloča v pritožbah proti sklepom disciplinske komisije,
- opravlja druge zadeve, ki so splošnega pomena za delovanje Zveze,
- sklepa o podeljevanju častnih nazivov in funkcij,
- sklepa o prenehanju Zveze.

17. člen

Izvršni odbor Zveze:
Izvršni odbor Zveze je izvršilni organ skupščine Zveze in ima od 11 do 15 članov, ki jih izvoli na predlog članov v predhodnem postopku skupščina Zveze. Pri tem se upoštevajo kriteriji, ki zajemajo tako regijsko, kakor interesno zastopanost članic. Izvoljeni predsednik in dva podpredsednika Zveze so člani Izvršnega odbora po svojem položaju.

18. člen

Delo vodi predsednik Izvršnega odbora, ki je istočasno predsednik Zveze. V njegovi odsotnosti vodi delo eden od obeh podpredsednikov, oz. pooblaščeni član IO. IO se sestaja najmanj štirikrat letno, po potrebi pa tudi pogosteje. Seje se sklicujejo na pobudo predsednika, oz. kateregakoli člana IO, komisij in odborov Zveze ter v skladu z letnim delovnim načrtom ali aktualnimi potrebami. Način dela Izvršnega odbora je podrobneje določen s poslovnikom dela Izvršnega odbora, ki ga sprejme IO na svoji prvi seji v mandatu.

19. člen

Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:

- pripravlja predloge posebnih aktov, ki urejajo vprašanja, ki jih temeljni akt ne ureja in jih sprejema na podlagi posebnega pooblastila skupščine,
- sprejema poročila o delu in finančnem poslovanju ter zaključnem računu in jih daje v potrditev skupščini,
- obravnava in sprejema predloge letnih finančnih in delovnih načrtov in jih daje v potrditev in sprejem skupščini,
- izvaja sklepe in smernice skupščine in ji o tem poroča,
- sklicuje zasedanja skupščine Zveze,
- predlaga skupščini spremembe statuta in sporazuma o združitvi v Zvezo,
- sprejema splošne akte Zveze na podlagi statuta in opravlja vse naloge, ki so opredeljene v splošnih aktih Zveze za delavce Zveze,
- imenuje in razrešuje svete, komisije, odbore in delovne skupine Izvršnega odbora Zveze ter njihove člane,
- sprejema kadrovski plan strokovne službe Zveze in imenuje direktorja Zveze,
- imenuje predstavnike in člane v organe, kjer ima Zveza predstavniška mesta oz. člane po funkciji, če jo pooblasti skupščina,
- na predlog direktorja Zveze opravlja naloge kadrovskega značaja za zagotovitev normalnega poteka dela strokovne službe Zveze,
- pripravlja kandidacijske postopke za izvedbo volitev in imenovanj na skupščini Zveze,
- odloča o nakupu in prodaji premičnin večje vrednosti, oz. nepremičnin v skladu s pooblastili skupščine,
- skrbi za tekoče pridobivanje finančnih sredstev Zveze,
- opravlja vse naloge izvršilnega organa skupščine, v skladu z njenimi sklepi, kot operativni organ Zveze,
- v skladu z usmeritvami skupščine in njenimi pooblastili in v skladu s predpisi izvaja upravičenja ustanovitelja različnih izvedbenih oblik skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju in gospodarskih družb, ki delujejo v pristojnosti Zveze,
- opravlja vse druge naloge, ki so določene s tem statutom in ostalimi normativnimi akti Zveze.

Izvršni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje stalne ali občasne delovne skupine, komisije ali odbore Zveze. Naloge, število članov in predsednika teh organov določi Izvršni odbor.
Mandat teh organov Izvršnega odbora je praviloma, razen če IO ne odloči drugače, enak mandatu Izvršnega odbora. Izvršni odbor lahko po istem postopku kot jih je imenoval, članom svojih organov mandat tudi prekliče iz opravičljivih vzrokov, oziroma ko ugotovi, da je organ opravil svoje dane naloge. Člani teh organov so praviloma lahko le člani društev, ki se povezujejo v Zvezo. Za svoje delo so odgovorni Izvršnemu odboru.
Izjemno lahko Zveza iz strokovnih potreb povabi k sodelovanju pri delu njenih organov zunanje sodelavce, ki niso člani njenih društev.

20. člen

Predsednik Zveze

Predsednik Zveze opravlja sledeče naloge:
- predstavlja, zastopa in podpisuje Zvezo in je odredbodajalec za izvajanje sklepov skupščine in IO,
- skrbi za zakonitost delovanja Zveze in odgovarja za javnost dela Zveze, ter daje javni odgovor,
- daje pooblastila posameznim osebam za izvajanje nalog Zveze,
- sklepa pogodbe, na podlagi sprejetih delovnih in operativnih načrtov skupščine Zveze,
- sklicuje in vodi sestanke Izvršnega odbora,
- koordinira delo Izvršnega odbora in drugih organov Zveze.

Predsednik Zveze odgovarja za izvedbo nalog skupščine in IO, oz. določi in pooblašča za njihovo izvajanje pooblaščenca iz vrst delavcev Zveze ali organov Zveze. Eden od podpredsednikov Zveze nadomešča predsednika Zveze v okviru vseh njegovih pristojnosti v času odsotnosti ali po pooblastilu.
Predsednik Zveze je hkrati predsednik Izvršnega odbora in ga voli skupščina za dobo štirih let.
Predsednik je odgovoren za delovanje Zveze v skladu z njenim statutom in pravnim redom Republike Slovenije.

21. člen

Nadzorni odbor Zveze:
Nadzorni odbor Zveze je organ skupščine Zveze.
Sestavlja ga 5 članov, izvoljenih na skupščini Zveze. Nadzorni odbor izvoli iz svojih vrst predsednika na prvem zasedanju. Sestaja se najmanj enkrat letno, po potrebi pa tudi večkrat na zahtevo skupščine, IO ali predsednika Zveze.

22. člen

Nadzorni odbor nadzira izvajanje statuta Zveze in drugih splošnih aktov Zveze, njeno materialno in finančno poslovanje, pregleduje zaključni račun in poroča o svojih ugotovitvah IO-u in skupščini Zveze. Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.

23. člen

Disciplinska komisija Zveze:
Disciplinska komisija ima tri člane in tri namestnike, ki jih voli skupščina Zveze za dobo štirih let. Predsednika disciplinske komisije izvolijo člani med seboj. Disciplinska komisija vodi disciplinski postopek in izreka kazni po disciplinskem pravilniku.

24. člen

Za disciplinski prekršek članov Zveze (društva) in članov organov Zveze Sožitje in delovnih teles Izvršnega odbora Zveze Sožitje (fizične osebe) se štejejo kršitve nespoštovanja statuta in sklepov organov Zveze oz organov Izvršnega odbora ter vsako drugo ravnanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled Zveze.

25. člen

O prekrških odloča na prvi stopnji disciplinska komisija, ki posluje po disciplinskem pravilniku Zveze.
Disciplinska komisija lahko izreče članom Zveze naslednje ukrepe:
• opomin,
• javni opomin,
• opomin pred izključitvijo,
• izključitev.
V pritožbah proti ukrepom disciplinske komisije odloča na svojem prvem sklicu skupščina Zveze kot drugostopenjski organ.

Vsak član Zveze oz fizična oseba, ki mu je bil v disciplinskem postopku izrečen disciplinski ukrep, ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov Zveze društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom Zveze društva. Enako pravico ima tudi društvo oziroma oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo Zveze društva zavrnjena.
Izpodbijanje odločitev organov Zveze pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz tretjega odstavka tega člena.
Razveljavitev odločitve organov Zveze ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe.

26. člen

Strokovna služba Zveze:
Zveza opravlja svojo dejavnost z delavci, s katerimi je sklenila delovno razmerje, civilno-pravno razmerje ali s prostovoljnimi delavci. Razmerja med delavci Zveze in Zvezo, s katerimi so opredeljene pravice in obveznosti obeh sodelujočih se urejajo s Sporazumom o medsebojnih razmerjih, pravicah in dolžnostih Zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem sazvoju Slovenije in delavcev Zveze, veljavnimi zakoni in konkretno sklenjenimi delovnimi pogodbami.
Delo strokovne službe organizira in vodi direktor Zveze.

V. Poslovanje organov Zveze

27. člen

Vsi organi Zveze se volijo s tajnim glasovanjem, če skupščina Zveze sama ne določi drugače in so odpoklicljivi po postopku kot so bili imenovani. Vsi organi odgovarjajo za svoje delo skupščini Zveze.

28. člen

Mandat predstavnikov,ki jih voli ali imenuje skupščina Zveze ali Izvršni odbor Zveze traja 4 leta. Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni oz. imenovani v organe Zveze. V primeru smrti, dolgotrajne bolezni, neaktivnosti posameznih članov ali iz drugih opravičljivih razlogov se lahko člani organov v roku mandata tudi nadomestijo, vendar najkasneje do prvega zasedanja skupščine, ki mora njihov položaj in vlogo potrditi. Podrobnosti v zvezi z zamenjavo članov organov predvidevajo poslovniki o delu posameznega organa.

29. člen

Organi Zveze odločajo na svojih sestankih veljavno, če se udeleži sestanka večina članov organa, sklepi so veljavni, če zanje glasuje večina navzočih članov. Vsi organi Zveze na svojih sestankih vodijo zapisnike, ki se arhivirajo na Zvezi.

VI. Finančno in materialno poslovanje Zveze

30. člen

Zveza pridobiva sredstva za svoje delovanje iz naslova zakonsko opredeljenih virov za socialno-humanitarno in invalidsko dejavnost, iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, namenskih virov za socialno-humanitarne in invalidske dejavnosti po sklenjenih pogodbah, z dohodki lastne dejavnosti, pridobitne dejavnosti, z dohodki lastnega premoženja, s prispevki fizičnih in pravnih oseb, z volili in darili in iz drugih virov, ki jih dovoljuje ustrezna zakonodaja. Zveza je lahko lastnik premičnin in nepremičnin.
Zveza ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja Zveze med njegove člane je nična.

31. člen

Poslovanje s finančnimi sredstvi, sprejemanje zaključnega računa, nadzor in druga vprašanja, ki se nanašajo na materialna sredstva Zveze, se urejajo po veljavnih predpisih in v skladu z določili tega statuta. Materialne in finančne evidence se opravljajo po načelih in določilih blagajniškega in materialnega poslovanja, ki jih predpisuje Pravilnik o računovodenju, finančni službi in inventuri za vodenje poslovnih knjig Zveze Sožitje, v skladu z računovodskimi standardi, ki veljajo za društva oz. invalidske organizacije in v skladu z drugimi predpisi.
Zveza vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe.
Zveza mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki bo vsebovalo bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju Zveze. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja Zveze. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju Zveze mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanju.
Letno poročilo potrjuje skupščina Zveze društev. Poročilo je veljavno potrjeno, če je bil pred potrditvijo opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem Zveze, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz 3. odstavka tega člena) in zunanji nadzor, v kolikor to predvideva zakonodaja.

32. člen

Zveza je dolžna namensko, varčno in preudarno gospodariti s svojim premoženjem in sredstvi, tako v skladu z zakoni, sporazumi, pogodbami in letnim delovnim in finančnim načrtom.

33. člen

Računovodske izkaze Zveze, če so prihodki oziroma odhodki v preteklem poslovnem letu presegli 200 milijonov tolarjev oz. 834.585,21 EUR (preračunano po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR= 239,64 SIT), mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor, na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje, ki ugotovi, ali je poročilo o poslovanju skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi in zahtevami zakona o društvih. Revizorjevo poročilo mora vsebovati tudi pojasnjevalni odstavek, iz katerega je razvidna ocena iz zadnjega odstavka 31. člena tega statuta.
Revizija mora biti opravljena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta.
Revizija je obvezna le za tisto leto, v katerem so prihodki ali odhodki presegli navedeno višino v 1. odstavku tega člena.
Zveza je dolžna revizorju posredovati vso potrebno dokumentacijo, mu omogočiti vpogled v poslovne knjige in drugo, tudi računalniško vodeno dokumentacijo ter mu dati na voljo prostore in potrebne pripomočke.

34. člen

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora Zveza predložiti do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja Zveze pa v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju, Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES).
V primeru, da mora računovodske izkaze Zvezi revidirati revizor, je dolžna posredovati letno poročilo AJPES do 31. avgusta tekočega leta. Letnemu poročilu mora predložiti tudi oceno revizorja.

35. člen

Zveza v skladu s tem statutom in ostalimi normativnimi akti in načrti Zveze, ter v okviru svojega finančnega stanja in možnosti sorazmerno zagotavlja sredstva za izvajanje svojih programov dela in sredstva, ki jih namenja za svoje delovanje in obveznosti do delavcev Zveze. Konkretneje to določa s svojimi letnimi načrti in sklepi pristojnih organov Zveze. Zveza mora finančno dokumentacijo za planiranje, finančno poslovanje in letno poročilo sestavljati tako, da so razločeno razvidni finančni viri, stroški za delovanje, za izvajanje posebnih socialnih programov in za naložbe. Zveza lahko začasne presežke prilivov sredstev, ki jih še ne more uporabiti za uresničevanje programa, nalaga izključno v banke ,ki imajo za svoje poslovanje dovoljenje Banke Slovenije.
Osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov v Zvezi morajo biti opredeljeni v posebnem aktu Zveze in ne smejo biti višji, kot je to določeno z zakoni in s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva.

36. člen

Premoženje Zveze sestavljajo vse nepremičnine in premičnine, ki so last Zveze in so kot take vpisane v inventarno knjigo. S premoženjem Zveze upravlja Izvršni odbor, oziroma na podlagi posebnih pooblastil določeni organi ali posamezniki.
V primeru prenehanja delovanja Zveze vse njeno premoženje preide v last njenih članov (društev), kot njenih pravnih naslednikov, ki se o medsebojni delitvi premoženja dogovore s posebnim sporazumom. Lastnino Zveze, ki ima status invalidske organizacije in je bila pridobljena iz sredstev Fundacije za finanaciranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije (FIHO) je mogoče odtujiti le s soglasjem te fundacije, tako kot to predvidevajo njena pravila in pravilniki.

37. člen

Zveza razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih potrjuje njena skupščina. Ta tudi vsako leto potrjuje letno poročilo za preteklo poslovno leto Zveze.

38. člen

Finančno poslovanje Zveze se opravlja preko transakcijskega računa pri poslovni banki, če to ni v nasprotju z zakonom.
Finančne in materialne listine podpisujejo v skladu z pooblastili predsednik, direktor ali druga pooblaščena oseba. Odredbodajalci oz. pooblaščene osebe poslujejo v skladu z zakoni, drugimi predpisi, finančnim in delovnim načrtom Zveze ter sklepi skupščine, Izvršnega odbora ali pristojnih organov.

39. člen

Vsako društvo, član Zveze ali član organa Zveze lahko zahteva preko Nadzornega odbora vpogled v finančno-materialno poslovanje Zveze.

VII. Prehodne in končne določbe

40. člen

Zveza društev lahko preneha po volji članov, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

41. člen

Zveza preneha delovati, ko nastopijo razlogi, opredeljeni v zakonu ali sporazumu o združitvi v Zvezo. Zveza preneha, če skupščina Zveze sprejme sklep o prenehanju Zveze. Zveza je dolžna, v primeru prenehanja, predložiti letno poročilo AJPES-u.
Celotno premoženje Zveze preide v tem primeru v last društev v enakih deležih. Lastnina Zveze, če ima status invalidske organizacije in je bila pridobljena iz sredstev Funadacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije (FIHO), preide ob prenehanju delovanja Zveze v last FIHO. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa Zveze iz registra Zveze društev.
O sklepu iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik Zveze v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris Zveze iz Zveze društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem Zveze, iz katerega je razvidni obseg sredstev in drugega premoženja Zveze, način poravnave vseh obveznosti Zveze, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja Zveze na prevzemnika premoženja.

42. člen

Pristojni organ objavi sklep o prenehanju Zveze na oglasni deski organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje državnih organov, lahko pa tudi na drug običajen način. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do Zveze, v roku 30 dni od dneva objave, sicer bo izdana odločba o izbrisu Zveze iz registra Zveze društev.
V primeru, da upnik pristojni organ obvesti o svojih terjatvah, ta prekine postopek, upniku pa s sklepom naloži, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije Zveze in mu o tem predloži dokazilo.
Če upnik v določenem roku tega ne stori, pristojni organ izda odločbo o izbrisu Zveze iz registra Zveze društev.

43. člen

Če je Zveza dalj časa plačilno nesposobna ali prezadolžena, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo prisilno poravnavo, stačaj in likvidacijo.
Pred začetkom stačajnega postopka ter med njim lahko Zveza upnikom predlaga sklenitev prisilne poravnave.

44. člen

Zveza lahko preneha po samem zakonu, če dejansko preneha delovati, kar ugotovi pristojni organ z odločbo.
V kolikor upnik obvesti pristojni organ o svojih terjatvah, ta pa nima podatkov o tem, da bi Zveza imela premoženje, mora upnik v nadaljnih 30 dneh pristojnemu organu predložiti dokazilo, da je predlagal uvedbo postopka likvidacije, v nasprotnem primeru pristojni organ izda odločbo o izbrisu Zveze iz registra društev.
Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju Zveze, pa likvidacije ne predlaga upnik, jo sodišču predlaga pristojni organ.
Upniki, katerih terjatev do Zveze pred izbrisom Zveze iz registra društev niso bile poplačane, lahko v roku enega leta od izbrisa Zveze iz registra društev zahtevajo poplačilo od pravne osebe, na katero je bilo premoženje preneseno, do višine tega premoženja.

45. člen

Zveza je pravni naslednik "Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam za Slovenijo-republiški odbor".
Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije je registrirana pri takratnem Republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije pod št. odločbe 0016/4-S-024/2-75, oz. vpisana v register društev, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije pod zap.št.3.

46. člen

Statut sprejema in potrjuje skupščina Zveze po predhodni obravnavi v društvih. Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejmejo po enakem postopku kot statut sam.
Pred sprejemom sprememb in dopolnitev statuta je potrebno tega predložiti v predhodno obravnavo v društva, ki ne sme biti krajša od l5 in daljša od 30 dni. Rok javne obravnave določi Izvršni odbor kot predlagatelj.
Zveza mora vložiti zahtevo za spremembo registracije zaradi spremembe statuta v 30 dneh po njegovem sprejemu.
Če Zveza spremeni zastopnika društva je to dolžno v 30 dneh od nastale spremembe javiti registrskemu organu.

47. člen

Z vpisom sprememb oz. dopolnitev statuta, ki so bile sprejete na skupščini Zveze Sožitje dne 25. maja 2011 v pristojni register društev, preneha veljavnost dosedanjega statuta, ki je bil sprejet na skupščini Zveze dne 23.05.2007.

Ta statut je bil sprejet na skupščini Zveze Sožitje 25 maja 2011 in velja od dneva njegovega sprejema dalje.

Predsednica Zveze Sožitje:
dr. Katja Vadnal

Ljubljana, 27. maja 2010


Z registracijo in s skladnostjo tega Statuta z Zakonom o društvih je UE Ljubljana, 17.6.2011 s številko 215-767/2011-2 izdala odločbo o veljavnosti tega Statuta.