Predšolsko obdobje (0–6 let)

Avtorica: dr. Branka D. Jurišić

Predšolsko obdobje (0–6 let)V nekaterih državah v predšolskem obdobju sploh še ne govorijo o motnjah v duševnem razvoju in sploh ne o različnih stopnjah teh motenj, največkrat uporabljajo drug, splošnejši izraz: razvojne motnje. Po slovenskem Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, 2000) otroke že v predšolskem obdobju usmerjamo v ustrezne programe in govorimo o štirih skupinah otrok z motnjo v duševnem razvoju (otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z zmerno motnjo, s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju). V Sloveniji imajo vsi otroci z motnjo v duševnem razvoju možnost vključevanja v vrtce (redne skupine vrtca z dodatno strokovno pomočjo ali pa vključitev v razvojne oddelke za otroke z motnjami in zavode ...). Večinoma so v predšolskem obdobju prej odkrite težje motnje, vse prirojene motnje in posledice poškodb ali bolezni. Nekatere motnje v duševnem razvoju (predvsem lažja motnja v duševnem razvoju) so pogosto odkrite pozneje, zato otroci niso vključeni v ustrezne predšolske programe. Ti otroci so zato deležni premalo strokovne pomoči v predšolskem obdobju. Nekatere motnje prej odkrijejo strokovnjaki medicinskih strok, druge pa najprej opazijo vzgojitelji v vrtcu in sami starši. Druženje z drugimi otroki in skupno pridobivanje izkušenj je omogočeno vsem otrokom, ki so vključeni v vrtce (tudi tistim, ki so v razvojnih oddelkih). Sožitje si zelo prizadeva, da bi bili otroci deležni pomoči takoj, ko odkrijemo njihove posebne potrebe – to je zgodnja intervencija ali zgodnja obravnava. Otroci s prirojenimi motnjami, ki pogosto sodijo v skupino otrok s posebnimi potrebami, potrebujejo zgodnje spodbujanje razvoja in za to ni nikoli prezgodaj.

Program za predšolske otroke v vrtcih

Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju V predšolskem obdobju so lahko vključeni v program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo. To pomeni, da imajo lahko dodatno strokovno pomoč specialnega pedagoga do 3 ure na teden. Ta pomoč se lahko izvaja individualno (ločeno zunaj skupine drugih otrok), pa tudi v skupini, v katero je otrok vključen v vrtcu, ali pa v manjši skupini vrstnikov. Otrok ima posebej zanj prilagojen program (individualizirani program), v katerem so opredeljeni cilji, načini dela, metode, pripomočki in podobno.
Otroci z zmerno motnjo v duševnem razvoju Usmerjeni so lahko v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (enako kot otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju) ali pa v prilagojeni program, ki se izvaja v tako imenovanih razvojnih oddelkih. Enako ima otrok individualizirani program. Tudi otroci, ki so usmerjeni v prilagojeni program, imajo možnost prehajanja med programi (to pomeni, da so lahko različno število ur na teden ali dan – odvisno od otrokovih potreb – vključeni v skupino vrstnikov v vrtcu). V prilagojenem programu ima otrok lahko vsak dan več ur na dan strokovno pomoč specialnega pedagoga. Ta pomoč se izvaja v manjši skupini, lahko pa tudi individualno v razvojnem oddelku.
Otroci s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju Vključeni so v prilagojeni program za predšolske otroke, ki se izvaja v vrtcu, v razvojnem oddelku. Otrok ima individualizirani program, ki je prilagojen njegovim potrebam. Tudi otroci s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju imajo možnost prehajanja med programi – to pomeni, da so del programa lahko vključeni v skupino vrstnikov v vrtcu, ki nima posebnih potreb.
Vsi otroci z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju so lahko vključeni tudi v posebni program za predšolske otroke, ki jih izvajajo socialnovarstveni zavodi.


Kaj svetujemo staršem predšolskih otrok?

  • Čim prej poiščite strokovno pomoč zase in za svojega otroka. Če domnevate, da se vaš otrok ne razvija tako kot drugi vrstniki, se posvetujte z otrokovim izbranim zdravnikom. Ta vam bo svetoval obisk pri psihologu, logopedu, fizioterapevtu, delovnemu terapevtu, defektologu oziroma specialnemu pedagogu ali drugem strokovnjaku, ki vam bo svetoval, kaj otrok potrebuje.
  • Če ima vaš otrok motnjo v duševnem razvoju, se čim prej včlanite v društvo, kjer so tudi drugi starši. Društvo organizira številne oblike pomoči za starše in otroke.
  • Otroka čim prej vključite v vrtec; za številne otroke, ki so zgodaj odkriti in imajo pogosto zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, najprej svetujemo vključitev v prilagojeni program za predšolske otroke (razvojni oddelek) ter pozneje program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (ta obsega 3 ure dodatne pomoči) v redni skupini vrtca. Predšolske oblike vključevanja otrok z motnjo v duševnem razvoju v ustrezne programe niso zgolj varstvo, ampak spodbujanje otrokovega zgodnjega razvoja na vseh področjih.
  • Otroka spodbujajte v razvoju na vseh področjih tudi v domačem okolju. Čim več ga pritegujte v vsakodnevne dejavnosti. Spodbujajte ga k opazovanju, poslušanju, h gibanju, komuniciranju, govorjenju in k samostojnosti.
  • Ne bojte se zgodnjega »etiketiranja« in »diagnosticiranja«. Ugotavljanje otrokove ravni razvoja, ustrezno diagnosticiranje je pomembno za ugotavljanje otrokovih oblik pomoči in načrtovanja dejavnosti, ki jih potrebuje.
  • Spodbujajte otrokovo samostojnost! Razumevanje otrokovih posebnih potreb pomeni spodbujanje njegovega razvoja. To nikakor ne pomeni, da mu kar naprej pomagamo in dejavnosti opravimo namesto njega ali pa, da ne postavljamo nikakršnih zahtev. Otroku pomagamo, da bo napredoval po majhnih korakih. Pomembno je, da ga pohvalimo za nove dosežke, da smo pri tem spodbudni in potrpežljivi, da si vzamemo čas in čakamo, da bo vse, kar zmore, sam tudi naredil.
  • Vključujte otroka v igro s svojimi vrstniki. Čim večkrat obiščite otroška igrišča, prireditve in parke, kjer so drugi otroci. Pomagajte svojemu otroku, da se bo vključil v različne dejavnosti in da se bo znal po svojih zmožnostih odzivati na pobude drugih. Spodbujajte ga k dejavnosti in h komunikaciji.