Ljudje pogosto zamenjujejo pojem motnje v duševnem razvoju s pojmom duševne bolezni. Vendarle, pa med njima obstajajo pomembne razlike. In le z dobrim poznavanjem razlik lahko ljudi iz obeh skupin tudi primerno obravnavamo. Duševne bolezni sodijo med bolezni, in jih lahko zdravimo, medtem ko gre pri motnjah v duševnem razvoju za stanje, ki traja vse življenje. Ta letak smo pripravili z namenom, da razložimo najpomembnejše razlike med duševnimi boleznimi in motnjami v duševnem razvoju.
Ljudje, ki so duševno bolni, potrebujejo zdravstveno nego ter medicinsko in psihično terapijo. Na splošno pri teh osebah ne gre za okvaro intelekta, kar pomeni, da lahko zaživijo neodvisno, ko je njihova duševna težava odpravljena oziroma pod nadzorom.
Ljudje z motnjami v duševnem razvoju niso bolni, razen če ne zbolijo za ostalimi skupnimi boleznimi. Da bi bili zmožni živeti v družbi, potrebujejo lahko razumljive informacije, izobraževanje in usposabljanja.
Če obravnavamo ti dve različni skupini oseb kot eno, pridemo do napačnih sklepov, in napačnega načrtovanja raznih oblik pomoči. Pogosto pride tudi do diskriminacije ene od obeh skupin s strani druge skupine. Jasno je, da bi zdravniki, terapevti in strokovnjaki morali poznati razlike. Le tako bi lahko nudili primerno pomoč tako za osebe z motnjami v duševnem razvoju kot za duševne bolnike. Da bi zagotovili potrebne sisteme pomoči , bi se z razlikami morali seznaniti tudi politiki na krajevni in državni ravni, kakor tudi odgovorni ljudje iz Evropske unije.
Osebe z motnjami v duševnem razvoju imajo zaradi pomanjkljivo razvitega intelekta velike težave pri učenju in razumevanju. Njihove sposobnosti na področjih, kot so denimo sposobnost učenja, obvladovanje jezika, motorične in socialne zmožnosti, so lahko trajno poškodovane.
Motnje v duševnem razvoju doživlja med enim in tremi odstotki človeške populacije. Vzroki zanje so lahko genetski, vendar so med njimi tudi zunanji dejavniki, ki se pojavijo v času nosečnosti.
Osebe z motnjami v duševnem razvoju imajo večino potreb, ki jih imajo ostali ljudje: potrebe po socialnih stikih, varnosti, primerni nastanitvi, izobraževanju, zaposlitvi ipd. Osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju morda potrebujejo nekaj dodatnega usposabljanja, vendar so z nekaj malega pomoči sposobni živeti samostojno. Osebe s težko motnjo v duševnem razvoju pogosto potrebujejo usposabljanja in socialno pomoč vse življenje. Kakršnakoli oblika pomoči, namenjena osebam z motnjami v duševnem razvoju, mora biti usmerjena k povečevanju njihovih zmožnosti in njihovega vključevanja v normalno življenje v družbi.
Z izobraževanjem in usposabljanjem podpiramo razvoj oseb z motnjami v duševnem razvoju, lahko v veliki meri izboljšamo njihove zmožnosti in sposobnosti za samostojno življenje. Zaradi tega sta zgodnje odkrivanje takega stanja in zgodnja pomoč pomembni za pospeševanje izraza samostojnosti in za kar najboljši razvoj sposobnosti in zmožnosti samostojnega odločanja posameznikov. Dostop do izobraževanja, ki omogoča vključevanje v družbo že v šolski dobi in pozneje, povečuje zmožnosti samostojne oskrbe. Poklicna usposabljanja in priložnosti za zaposlitev, kakor tudi stanovanjske kapacitete, organizirane v obliki bivalnih skupnosti in skupinskih domov, odraslim zagotavljajo pridobivanje potrebnih veščin in povečujejo možnosti vključevanja v družbo.
Za osebe z motnjami v duševnem razvoju je dostop do informacij bistvenega pomena. Da bi v celoti zaživeli v družbi, v kateri bivajo, morajo te informacije biti v uporabniku prijazni obliki.
Zadnja leta osebe z motnjami v duševnem razvoju pospešeno zagovarjajo pravico do samozagovorništva in potrebo, da se odgovorni ljudje posvetujejo z njimi o kakršnihkoli odločitvah, ki so zanje življenjskega pomena. Takšen demokratičen način dela pomeni izziv in spreminja stare modele oskrbe in obravnave oseb z motnjami v duševnem razvoju ter vodi k njihovi popolni vključitvi v družbo.
Duševna bolezen je motnja, ki vpliva na čustva in vedenje. Le malo duševnih bolezni lahko preprečimo, skoraj vse pa lahko uspešno obvladamo in zdravimo. V svojem življenjskem obdobju duševno zboli ali pridobi vedenjske motnje 25% vseh ljudi. Vzroki za duševno bolezen so zapleteni in pogojeni z dednostjo (geni), stresnimi življenjskimi situacijami, težkimi razmerami v družini, fizično boleznijo ipd. Ljudje z duševnimi težavami pogosto ne zmorejo obvladovati pritiskov vsakdanjega življenja, izgubijo službo, razne podpore, starševske pravice in tudi osnovne življenjske pravice.
Med najpogostejše duševne bolezni sodijo:
- Depresija - označujejo jo žalost, pomanjkanje energije, apatija, nespečnost in motnje v prehranjevanju, občutki krivde in brezupnosti.
- Shizofrenija – je motnja, za katero je značilen težek razkroj osebnosti, prizadet je način izražanja, dojemanje, značilni pa so tudi psihotični znaki bolezni. Povzroča lahko halucinacije, strah in zmedenost.
- Tesnoba – vključuje fobije, paniko in splošno tesnobo (kot so zaskrbljenost, napetost, hitro dihanje), kar lahko povzroči hude stiske in nezmožnost.
Zaradi zapletenih vzrokov, ki vodijo v duševno bolezen, strokovnjaki priporočajo kombinirana zdravljenja različnih vrst, kot so denimo zdravila, psihoterapije, družinske terapije ipd. Zdravljenje izvajamo v različnih ustanovah: psihiatričnih bolnišnicah, v splošnih bolnišnicah na psihiatričnih oddelkih, v ambulantah za duševne bolnike, s pomočjo storitev javnih služb za pomoč duševno bolnim, pri zasebnih psihiatrih ali psihoterapevtih. Pomembno je, da je zdravljenje v bolnišnici omejeno na kar najkrajši možen čas. V veliko pomoč so tudi skupine za samopomoč (izmenjava občutkov in izkušenj).
Tako osebe z motnjami v duševnem razvoju kot duševni bolniki trpijo zaradi predsodkov, zavračanja, poniževanj, zlorab in diskriminacije v družbi. Pogosto jih diskriminirajo delodajalci, socialni in zdravstveni delavci ter nastanitvene družbe. Diskriminacijo doživljajo tudi pri dostopu do življenjskih dobrin in do finančnih storitev. Ko izgubijo nadzor ali izgubijo vse, kar imajo, doživljajo boleče občutke.
Te osebe potrebujejo spoštovanje, ki temelji na poznavanju in razumevanju njihove situacije. Za zagotovitev kakovostnih storitev pomoči potrebujejo tudi solidarnost družbe. In da bi se vključili v vsakdanje življenje v družbi, morajo prevzeti obveznosti.
Ljudje iz obeh skupin potrebujejo alternativne storitve. Bolnišnice lahko predstavljajo le kratkotrajno pomoč. Velike institucije je treba preoblikovati in namesto njih uvajati nove oblike.
Nekaj instrumentov zaščite človekovih pravic varuje tako osebe z motnjami v duševnem razvoju kot duševne bolnike, in sicer:
Večja zavest in boljša predstavitev obeh skupin na vseh ravneh, tako pri politikih, zdravstvenih delavcih, učiteljih in pri delodajalcih, kot tudi borba proti tabujem, stigmam in diskriminaciji -vse to je osebam z motnjami v duševnem razvoju in duševnim bolnikom v pomoč pri pridobivanju vseh tistih pravic, ki jih imajo kot polnopravni državljani.
| Motnje v duševnem razvoju | Duševne bolezni |
|
Oseba z motnjami v duševnem razvoju potrebuje za svoj razvoj pomoč vse življenje. Gre za stanje počasnega razvoja intelekta, kjer zdravila nimajo nikakršnega učinka. |
Duševno bolna oseba je pacient. Duševno bolezen lahko ozdravimo ali jo nadziramo z zdravili, psihoterapijo ali drugimi sistemi pomoči. |
| Vzroki za motnje v duševnem razvoju so genetske narave ali pa gre za zunanje dejavnike, kot so denimo infekcije in pomanjkljiv dovod kisika do možganov med nosečnostjo ali porodom. | Vzroki za duševno bolezen so lahko genetski, vendar se bolezen v večini primerov razvije, ko se pri ljudeh v reševanje njihovih težav prikradejo občutki depresije, tesnobe in zmede. |
| Vzroki za motnje v duševnem razvoju običajno niso socialne ali psihološke narave. | Vzroki za duševno bolezen so lahko socialne in/ali psihološke narave (izguba ljubljene osebe, izguba službe ipd.). |
| Težave pri učenju in razumevanju vodijo do težav v šoli in pri zaposlitvi ter do zapletov pri vključevanju v normalno življenje v družbi. Motnje v duševnem razvoju se kažejo v številnih različnih pojavnostih in stopnjah in kot take zahtevajo različne oblike terapij in podpore. | Zaradi duševne bolezni so lahko motene številne funkcije: čutila, mišljenje, čustvovanje, presojanje, hotenje in druge. Obstaja cela vrsta različnih kliničnih slik za duševne težave, ki vse potrebujejo različne oblike zdravljenja. |
| Motnje v duševnem razvoju so trajne. | V številnih primerih je duševna bolezen občasnega značaja. |
| Osebe z motnjami v duševnem razvoju potrebujejo terapije za spodbujanje razvoja, izobraževanje ter podporo, ki je prilagojena njihovim potrebam, da bi se lahko vključile v družbo. | Za duševno bolne so največkrat potrebne kratke intervencije medicinske narave, vendar tudi pomoč, ki traja dlje časa. |
Vir: Inclusion Europe, Mental Health Europe, Zveza Sožitje, Šent, Ozara, Altra: Razlike med duševnimi boleznimi in motnjami v duševnem razvoju
© Zveza Sožitje - zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije
Pridržujemo si pravico do sprememb danih informacij!