Avtizem je nevrološka razvojna motnja, ki jo lahko odkrijemo pri otrocih že pred 3. letom starosti. Avtizem vpliva na razvoj tistih predelov možganov, ki so povezani z vzpostavljanjem socialnih stikov, komunikacijo in kognitivnimi funkcijami. Otroci z avtizmom imajo primanjkljaje na področju besedne in nebesedne komunikacije, socializacije in pri razvoju igre. Pogoste so pridružene motnje: alergije, astma, motnje hranjenja, spanja, senzorne posebnosti in drugo. Med otroki z avtizmom je štirikrat več dečkov kot deklic. Zdravila za avtizem ni, na razvoj otrok z avtizmom pa pomembno vpliva zgodnja obravnava – učenje. Skoraj 40 % otrok z avtizmom ne govori z besedami, ti potrebujejo nadomestne načine za sporazumevanje (sličice, kretnje …). Tako lahko svoje potrebe izrazijo tako, da pokažejo sliko kozarca, ko želijo piti.
Otroci z avtizmom ne odstopajo po svojem videzu, navzven delujejo kot otroci, ki se nenavadno vedejo. Na nekaterih področjih je opazen zaostanek v razvoju (na področju govora, komunikacije, samostojnosti, igre), nekatera področja pa so lahko na višji razvojni ravni (motorika, fina motorika, področje, ki je povezano z njihovimi posebnimi interesi - npr. sestavljanke – puzzli, mehanični spomin, zlasti vizualni spomin).
Osebe z avtizmom se pomembno razlikujejo in potrebno je znanje, da prepoznamo podobnosti med različnimi otroki, ki imajo avtizem. Podobni so v tem, da komunicirajo drugače, drugače navezujejo stike, imajo drugačna zanimanja in igro. Lahko hitro navežejo stik ali pa se držijo povsem zase. Kadar pristopijo k drugi osebi, se zdi, da so lahko celo pomembno manj zadržani kot vrstniki, takoj se želijo »pockrljati« in sedejo hitro v naročje ali pa se sploh ne pustijo dotakniti, pobožati. Nekateri lahko takoj pristopijo k neznancem – jih sprašujejo, pripovedujejo ali pa pristopijo zelo redko in le, ko sami nekaj potrebujejo. Radi imajo red, predmete radi urejajo v zbirke, postavljajo v zaporedje, namesto da bi iz kock sestavili hišo, se igrali domišljijske igre vlog. Radi imajo, če neke rutine potekajo vsak dan enako, razburijo jih spremembe, zlasti nenapovedane. Razburjenje lahko izražajo z izbruhi jeze, jokom in kričanjem. Sčasoma se naučijo nadzorovati svojo jezo in nasprotovanje izražati na drug način. To je pomemben del njihovega učenja in zanj potrebujejo veliko časa in energije.
Vemo, da avtizma ne more povzročiti neprimerna vzgoja ali travmatični dogodek. Avtizem ni nalezljiv. Stiki z otroki z avtizmom niso škodljivi, prej nasprotno – v stikih z njimi, se otroci naučijo strpnosti, sodelovanja, različnih načinov komunikacije. Vse to je v življenju koristno.
Avtorica: dr. Branka D. Jurišić, spec. pedagoginja; Izobraževalni center PIKA; Center Janeza Levca, Ljubljana; 2015
© Zveza Sožitje - zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije
Pridržujemo si pravico do sprememb danih informacij!