Odraslo obdobje
Avtorica: dr. Branka D. Jurišić
| Odrasli z lažjo motnjo v duševnem razvoju |
Vključujejo se v življenje in zaposlovanje enako kot vsi drugi ljudje; brez posebnih omejitev in tudi brez posebnih pravic. Njihov osebni status se ne razlikuje od drugih ljudi. Najpogosteje opravljajo dela v skladu s svoji nižjo – poklicno izobrazbo, če si jo pridobijo. Nekateri se zaposlijo zgolj s končanim osnovnošolskim programom. Živijo navadno samostojno življenje. Velika večina ima svojo družino, prijatelje, prosti čas kot vsi drugi. O njih najpogosteje ne govorimo več kot o osebah z motnjo v duševnem razvoju. |
| Odrasli z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju |
Potrebujejo posebno pomoč tudi v obdobju odraslosti. Država jim priznava status invalidne osebe in jim zagotavlja različne oblike pomoči. Vključujejo se lahko v zaposlitev pod posebnimi pogoji, v varstveno-delovnih centrih oziroma v delavnicah pod posebnimi pogoji. Organizirane so tudi različne oblike bivanja in celodnevnega vodenja v varstvenodelovnih centrih, manjših stanovanjskih, bivalnih skupnostih ali zavodih.
Odrasli s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju imajo pogosto tudi kombinirane motnje. |
Kaj svetujemo staršem odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju?
- Za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju so pomembne enake stvari kot za vse nas: zdravje, delo, prijateljstva in partnerstvo. Učenje vsekakor ni končano in tudi za osebe z motnjami v duševnem razvoju velja vseživljenjsko učenje. Pred akademskim ali učnim znanjem so v ospredju spretnosti, ki jih potrebujejo za čim večjo samostojnost pri vsakdanjih opravilih.
- Čim večja samostojnost in neodvisnost sta za osebe z motnjo v duševnem razvoju odločilni za to, da bi bilo njihovo življenje kakovostno (prevozi z javnimi prevoznimi sredstvi, raba pripomočkov in aparatov, skrb za samega sebe).
- Poleg samostojnosti je v ospredju tudi ustrezno/pozitivno doživljanje sebe in drugih. V odraslosti so izjemnega pomena prijateljstva in partnerski odnosi. Spodbujajte odrasle z motnjo v duševnem razvoju k dajanju in sprejemanju. Če se do oseb z motnjo v duševnem razvoju vedemo, kot da so »večni otroci«, odločamo namesto njih in namesto njih opravimo veliko stvari, jih spodbujamo k izmikanju ter jim s tem jemljemo možnost vključevanja v družbo drugih, ki jih bodo s takim vedenjem težko sprejeli.
- Nazorno učenje zaščite pred nezaleženo nosečnostjo (obeh spolov) je v tem obdobju za mnoge mlajše odrasle z motnjo v duševnem razvoju skrajni čas. Včasih je treba poiskati tudi strokovno pomoč in tu je odlašanje nepotrebno. Poleg zaščite so pogoste tudi druge težave, ki včasih zahtevajo svetovanje in pomoč strokovnjakov (samozadovoljevanje, če je moteče, pretirano iskanje telesnih stikov z neznanci in podobno).
- Osebna higiena za odrasle, ki potrebujejo veliko pomoči pri teh opravilih, je včasih veliko breme za starše. Posebno še takrat, ko tega telesnega napora starši ne zmorejo več. Kadar so okoliščine take, je treba poiskati pomoč drugih in razmišljati o drugačnih rešitvah.
- Odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki dosežejo določeno raven samostojnosti in skrbi zase, imajo pogosto težave v nepredvidenih okoliščinah (npr. zna sama z avtobusom domov – zaplete se, če ima vlak daljšo zamudo; zjutraj obleče, kar je pripravila zvečer, četudi je pomembna sprememba vremena). Zato potrebujejo dodatno pomoč in učenje vse življenje.
- Skrb za zdravje obsega tudi navajanje na opazovanje sprememb na svojem telesu ali sprememb v telesnem delovanju. Spodbujajte odrasle z motnjo v duševnem razvoju, da sporočajo te spremembe in poiščejo pomoč, če jo potrebujejo. Hkrati pa jih navajajte na upoštevanje priporočil zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev.
- Poleg izobraževanja namenimo več poudarka tudi kakovostnemu preživljanju prostega časa. Mnoge osebe z motnjo v duševnem razvoju potrebujejo več spodbud in vodenja, da se same zaposlijo z dejavnostjo, ki jim prinaša veselje in zapolni njihov prosti čas. Spodbujajte jih k telesnim dejavnostim, družabnim igram in vsem dejavnostim, ki bodo prispevale k vključevanju v družbo.
- Spodbujajte vseživljenjsko učenje, saj stališče, da je nekdo dosegel vse, kar ga lahko naučimo, res ni koristno za življenje. Res pa je, da se moramo vedno osredotočiti na majhne korake in se prilagoditi zmeraj novim okoliščinam.
