Srednješolsko obdobje (15–19 let)
Avtorica: dr. Branka D. Jurišić
| Dijaki z lažjo motnjo v duševnem razvoju |
Večina učencev, ki uspešno dokonča prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, se vključi v nižje poklicno izobraževanje. Obiskujejo dvoinpolletne programe srednješolskega izobraževanja skupaj z učenci, ki so prej obiskovali redno OŠ. Tudi v tem izobraževanju so pogosto deležni posebne strokovne pomoči, saj so vključeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. To pomeni, da imajo lahko dodatno strokovno pomoč (do 5 ur na teden), kar jim omogoča, da dosežejo višjo raven v razvoju in se uspešno pripravijo na samostojno življenje in delo. Učenci, ki so uspešno dokončali nižje poklicno izobraževanje, se lahko tudi vpišejo v srednje poklicno izobraževanje (triletna poklicna šola); vendar o njih ne govorimo več kot o dijakih z lažjo motnjo v duševnem razvoju in praviloma tudi niso več tako usmerjeni. |
| Dijaki z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju |
Učenci, ki so bili v osnovnošolskem obdobju v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, tega nadaljujejo tudi v srednješolskem obdobju.
Osnovnošolska zakonodaja zagotavlja možnost podaljšanja izobraževanja po posebnem programu za največ tri leta. Posebni program sicer predvideva nadaljnje izobraževanje do 26 leta, to se trenutno izvaja le v socialnovarstvenih zavodih.
Vsebina tega programa se spreminja v skladu z njihovo starostjo in posebnimi potrebami. |
Kaj svetujemo staršem mladostnikov v srednješolskem obdobju?
- Ne pozabite na starost svojih otrok. To še posebno velja za mladostnike, ki so dopolnili petnajsto leto starosti in so še vedno v osnovnošolskih programih (včasih se zgodi, da otroci z motnjo v duševnem razvoju »ponavljajo« tako, da so pri starosti 15 let še vedno v osnovni šoli). Obdobje mladostništva je čas, ko otroci odraščajo in počasi prehajajo v odraslo dobo. To velja tudi za otroke z motnjo v duševnem razvoju.
- Mladostniki si želijo več svobode, kar se velikokrat izraža v želji po večji samostojnosti. Mladostniki z motnjo v duševnem razvoju te želje pogosto izražajo tako burno kot drugi mladostniki, včasih pa je iz njihovega vedenja to težko razbrati. Tako kot vsi mladostniki se tudi tisti z motnjo v duševnem razvoju vedejo dvolično – po eni strani pričakujejo, da bodo starši opravili številne stvari namesto njih, po drugi strani pa pričakujejo, da jim bodo prepustili več odgovornosti. Vztrajajte in spodbujajte svoje otroke, da se držijo dogovorov, opravijo vse več opravil, ki pomenijo večjo neodvisnost in samostojnost.
- Hkrati z željo po svobodi je pogosta želja mladostnikov tudi drugačen videz. Drugačna zunanjost tudi izraža generacijo, ki ji nekdo pripada. Vrstniki včasih povedo, da mladostnike z motnjo v duševnem razvoju prepoznajo po oblačilih, ker jih njihovi »starši oblačijo starinsko«. Včasih mladostniki z motnjo v duševnem razvoju ne izražajo tovrstnih želja, to pa še ne pomeni, da jih moramo oblačiti, kot da pripadajo generaciji staršev. Spodbujajte svoje otroke k izbiri oblačil po svojem okusu, za nasvet pa raje vprašajte njihove brate, sestre in enako stare prijatelje.
- Poleg oblačil so pomembni tudi dodatki, ki jih mladina uporablja. Včasih imajo starejši prej zadržke do rabe različnih tehničnih pripomočkov in pogosto se tudi mladostniki z motnjo v duševnem razvoju prej naučijo uporabljati tehnične novosti kot starejši, ker so tudi bolj motivirani (mobitel, MP3 in podobno).
- Za to obdobje so značilne tudi telesne spremembe in hkrati s tem nove potrebe po učenju spretnosti osebne higiene in skrbi za samega sebe. Spodbujajte mladostnike k učenju ustrezne skrbi zase (dezodoranti, britje, damski vložki in podobno).
- Ta čas je tudi ustrezen za pogovore o spolnosti in partnerstvu. Ne čakajte na »pozneje, ko bo dovolj zrel/a«. To je zahtevna naloga za vse starše in pomoč strokovnjakov je tudi tu dobrodošla.
